Page 61 - Barbara Japelj Pavešić. 2020. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 16
P. 61
so v skoraj 90 % potrdili, da svetovala služba takoj pomaga, in skoraj vsi rav- 61
natelji so prepričani, da lahko učitelji vodstvu vedno prijavijo vse nasilne do-
godke, to pa jim nato pomaga pri reševanju.
Stališča ravnateljev srednjih šol do problematike nasilja na šoli podobno
kot v osnovni šoli izkazujejo njihovo prepričanje, da je šola v pomoč in dobro
oporo učiteljem. Skoraj vsi se strinjajo, da svetovalna služba vedno priskoči na
pomoč učiteljem in da lahko učitelji doživeto nasilje vodstvu šole vedno prija-
vijo. Vendar na vsaki peti šoli menijo, da problemov svetovalna služba ne rešu-
je vedno uspešno, in na kar 40 % šol so prepričani, da ni vedno jasno, po ka-
terih pravilih ali kako morajo ravnati ob nasilnem dogodku. Le dobra polovica
se jih strinja, da imajo na šoli dober pravilnik za reševanje problematike nasi-
lja med dijaki, in samo 40 % jih meni, da imajo dober pravilnik za problematiko
nasilja nad učitelji. Varnostnika bi potrebovali le na četrtini šol.
V srednjih šolah tri četrtine ravnateljev ocenjuje, da nemotiviranost dija-
kov pripelje do nasilnega vedenja. Le nekaj odstotkov ravnateljev je prepriča-
nih, da se nasilnih dijakov ne da spremeniti in jim zato prilagajajo pouk, manj
kot vsak deseti ravnatelj pa tudi meni, da so na šoli premalo dosledni pri eno-
tnem odzivu na nasilje, da nasilja ne morejo nikomur prijaviti in da so učitelji v
primeru doživetega nasilja nad njimi na šoli prepuščeni samim sebi.
8. Ideje za izboljšanje stanja
Učitelji so bili v svoji vlogi strokovnjakov naprošeni, da presodijo, kateri ukrepi
bi lahko izboljšali stanje na šolah in zmanjšali problematiko nasilja nad učitelji.
Pri snovanju predlogov za izboljšave smo izhajali iz že zaznanih poročil o šib-
kosti šol pri reševanju problemov nasilja. Na prvem mestu so pravilniki. Kakor
kažejo podatki na sliki 16, le 15 % učiteljev meni, da z izboljšanimi pravili ne bi
dosegli izboljšanja stanja, dobra polovica pa misli, da pravila nujno potrebuje-
jo posodobitev zato, da bi se reševanje problema lahko odvilo hitreje.
V zadnjih letih, potem, ko se je s prenovo obveznega izobraževanja vzpod-
budila tudi skrb za sodelovalnejšo šolsko kulturo, so mnoge šole povečale ob-
seg sodelovanja s starši. S spremembami so nato prišle v ospredje tudi nove te-
žave v komunikaciji in pričakovanjih staršev do učiteljev ter šole svojih otrok, ki
po nekaterih poročilih učiteljev predstavljajo oviro pri njihovem avtonomnem
poučevanju. Tudi odgovori učiteljev kažejo, da nujno potrebujejo ureditev ur-
nika komuniciranja po elektronskih medijih (slika 16).
Zdi se, da polovico učiteljev ogrožajo pričakovanja staršev po takojšnjem
odgovoru na njihova pisma, ki ne upoštevajo učiteljevega urnika poučevanja
oziroma tega, da se s pošto staršev ne more ukvarjati vsak trenutek. Druga
stran težav se kaže v željah skoraj polovice učiteljev po jasneje opredeljenih
pravilih glede vsebine sodelovanja s starši, ki lahko s svojimi pričakovanji ogro-
rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov
natelji so prepričani, da lahko učitelji vodstvu vedno prijavijo vse nasilne do-
godke, to pa jim nato pomaga pri reševanju.
Stališča ravnateljev srednjih šol do problematike nasilja na šoli podobno
kot v osnovni šoli izkazujejo njihovo prepričanje, da je šola v pomoč in dobro
oporo učiteljem. Skoraj vsi se strinjajo, da svetovalna služba vedno priskoči na
pomoč učiteljem in da lahko učitelji doživeto nasilje vodstvu šole vedno prija-
vijo. Vendar na vsaki peti šoli menijo, da problemov svetovalna služba ne rešu-
je vedno uspešno, in na kar 40 % šol so prepričani, da ni vedno jasno, po ka-
terih pravilih ali kako morajo ravnati ob nasilnem dogodku. Le dobra polovica
se jih strinja, da imajo na šoli dober pravilnik za reševanje problematike nasi-
lja med dijaki, in samo 40 % jih meni, da imajo dober pravilnik za problematiko
nasilja nad učitelji. Varnostnika bi potrebovali le na četrtini šol.
V srednjih šolah tri četrtine ravnateljev ocenjuje, da nemotiviranost dija-
kov pripelje do nasilnega vedenja. Le nekaj odstotkov ravnateljev je prepriča-
nih, da se nasilnih dijakov ne da spremeniti in jim zato prilagajajo pouk, manj
kot vsak deseti ravnatelj pa tudi meni, da so na šoli premalo dosledni pri eno-
tnem odzivu na nasilje, da nasilja ne morejo nikomur prijaviti in da so učitelji v
primeru doživetega nasilja nad njimi na šoli prepuščeni samim sebi.
8. Ideje za izboljšanje stanja
Učitelji so bili v svoji vlogi strokovnjakov naprošeni, da presodijo, kateri ukrepi
bi lahko izboljšali stanje na šolah in zmanjšali problematiko nasilja nad učitelji.
Pri snovanju predlogov za izboljšave smo izhajali iz že zaznanih poročil o šib-
kosti šol pri reševanju problemov nasilja. Na prvem mestu so pravilniki. Kakor
kažejo podatki na sliki 16, le 15 % učiteljev meni, da z izboljšanimi pravili ne bi
dosegli izboljšanja stanja, dobra polovica pa misli, da pravila nujno potrebuje-
jo posodobitev zato, da bi se reševanje problema lahko odvilo hitreje.
V zadnjih letih, potem, ko se je s prenovo obveznega izobraževanja vzpod-
budila tudi skrb za sodelovalnejšo šolsko kulturo, so mnoge šole povečale ob-
seg sodelovanja s starši. S spremembami so nato prišle v ospredje tudi nove te-
žave v komunikaciji in pričakovanjih staršev do učiteljev ter šole svojih otrok, ki
po nekaterih poročilih učiteljev predstavljajo oviro pri njihovem avtonomnem
poučevanju. Tudi odgovori učiteljev kažejo, da nujno potrebujejo ureditev ur-
nika komuniciranja po elektronskih medijih (slika 16).
Zdi se, da polovico učiteljev ogrožajo pričakovanja staršev po takojšnjem
odgovoru na njihova pisma, ki ne upoštevajo učiteljevega urnika poučevanja
oziroma tega, da se s pošto staršev ne more ukvarjati vsak trenutek. Druga
stran težav se kaže v željah skoraj polovice učiteljev po jasneje opredeljenih
pravilih glede vsebine sodelovanja s starši, ki lahko s svojimi pričakovanji ogro-
rezultati po vsebinskih sklopih zbranih podatkov
