Page 46 - Barbara Japelj Pavešić. 2020. Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Digitalna knjižnica, Documenta 16
P. 46
datek hkrati sporoča, da so v šolah navzoča redna trenja in slabi odnosi med
skoraj 40 % učiteljev z vsaj kakšnim kolegom. V izjavi o obrekovanju sicer ni
neposredno zapisano, da ga lahko zagreši tudi vodstvo, vendar vse izjave zad-
nje skupine v splošnem poročajo o problematiki razmerij med učitelji in vod-
stvom šole. Čeprav se dogaja na ravni šole, podatki kličejo po razvoju strategij
na nacionalni ravni, s katerimi bi pomagali tako vodstvom šol kot učiteljem k
vzpostavljanju boljšega medsebojnega razumevanja.
Ravnatelji osnovnih šol zaznavajo nasilje med zaposlenimi na šoli drugače
kot učitelji (sliki 7a in 7b). Po njihovem poročanju so med učitelji najpogostejši
nespoštljiva komunikacija, kričanje in krivično obtoževanje, ki se na vsaki tretji
šoli zgodi vsaj nekajkrat na leto, ter psihično nasilje med zaposlenimi, ki je pri-
sotno na vsaki peti šoli. Nasilja po elektronski pošti med zaposlenimi in spolne-
ga nadlegovanja ravnatelji skoraj ne zaznavajo.
Ravnatelji srednjih šol ocenjujejo, da je med zaposlenimi veliko obrekova-
nja, ki ga ne poznajo le na vsaki sedmi šoli, na skoraj petini šol je redno, meseč-
no in tedensko, na vseh ostalih pa vsaj občasno. Na polovici šol zaposleni med
seboj nespoštljivo govorijo vsaj občasno. Če omenjeno ne vpliva neposredno
46 na delo učiteljev, pa z vidika presoje o škodi pri strokovnem delu ni zanemarlji-
vo, da se na četrtini šol učitelji in drugi zaposleni med seboj izključujejo iz sku-
pnih strokovnih aktivnosti ter na petini šol izvajajo medsebojno psihično na-
silje. Do neposredne nasilne komunikacije med zaposlenimi po elektronskih
medijih prihaja občasno na vsaki deseti šoli. O pojavih spolnega nasilja ravna-
telji praktično ne poročajo.
6. Odzivi na nasilne dogodke
Glede na porazdelitve odgovorov o pogostosti različnih odzivov učiteljev na
nasilni dogodek lahko odzive razdelimo na tiste, ki se zgodijo zelo redko, tis-
te, ki se zgodijo zelo pogosto, in tiste, o katerih podobni deleži učiteljev poro-
čajo, da se ne zgodijo pogosto ali vedno. Najprej so navedeni vsi različni odzi-
vi osnovnih šol, nato pa srednjih šol.
Učitelji v osnovnih in srednjih šolah so si precej enotni v navajanju, kako na
šoli poročajo o nasilnem dogodku, ki se jim je zgodil. Dve tretjini pravita, da se
skoraj nikoli ne zgodi, da o dogodku ne bi poročali. Manj, le 40 %, jih je zapisa-
lo, da o dogodku ne poročajo uradno. Skoraj dve tretjini jih pogosto ali vedno
obvestita vodstvo šole, okoli tretjina učiteljev pa najpogosteje uradno ne po-
roča o dogodku, pogovori pa se s sodelavci. Slabo je, da kar dve tretjini učite-
ljev v osnovni šoli in dobra polovica v srednji šoli meni, da se od njih pričakuje,
da neustrezne zahteve staršev, ki sicer niso nujno nasilne, rešujejo sami. Manj
kot polovica jih o vsakršnem nasilnem dogodku skoraj vedno pove vodstvu ali
svetovalni službi. Iz poročil učiteljev (sliki 8a in 8b) sklepamo, da precej proble-
nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji
skoraj 40 % učiteljev z vsaj kakšnim kolegom. V izjavi o obrekovanju sicer ni
neposredno zapisano, da ga lahko zagreši tudi vodstvo, vendar vse izjave zad-
nje skupine v splošnem poročajo o problematiki razmerij med učitelji in vod-
stvom šole. Čeprav se dogaja na ravni šole, podatki kličejo po razvoju strategij
na nacionalni ravni, s katerimi bi pomagali tako vodstvom šol kot učiteljem k
vzpostavljanju boljšega medsebojnega razumevanja.
Ravnatelji osnovnih šol zaznavajo nasilje med zaposlenimi na šoli drugače
kot učitelji (sliki 7a in 7b). Po njihovem poročanju so med učitelji najpogostejši
nespoštljiva komunikacija, kričanje in krivično obtoževanje, ki se na vsaki tretji
šoli zgodi vsaj nekajkrat na leto, ter psihično nasilje med zaposlenimi, ki je pri-
sotno na vsaki peti šoli. Nasilja po elektronski pošti med zaposlenimi in spolne-
ga nadlegovanja ravnatelji skoraj ne zaznavajo.
Ravnatelji srednjih šol ocenjujejo, da je med zaposlenimi veliko obrekova-
nja, ki ga ne poznajo le na vsaki sedmi šoli, na skoraj petini šol je redno, meseč-
no in tedensko, na vseh ostalih pa vsaj občasno. Na polovici šol zaposleni med
seboj nespoštljivo govorijo vsaj občasno. Če omenjeno ne vpliva neposredno
46 na delo učiteljev, pa z vidika presoje o škodi pri strokovnem delu ni zanemarlji-
vo, da se na četrtini šol učitelji in drugi zaposleni med seboj izključujejo iz sku-
pnih strokovnih aktivnosti ter na petini šol izvajajo medsebojno psihično na-
silje. Do neposredne nasilne komunikacije med zaposlenimi po elektronskih
medijih prihaja občasno na vsaki deseti šoli. O pojavih spolnega nasilja ravna-
telji praktično ne poročajo.
6. Odzivi na nasilne dogodke
Glede na porazdelitve odgovorov o pogostosti različnih odzivov učiteljev na
nasilni dogodek lahko odzive razdelimo na tiste, ki se zgodijo zelo redko, tis-
te, ki se zgodijo zelo pogosto, in tiste, o katerih podobni deleži učiteljev poro-
čajo, da se ne zgodijo pogosto ali vedno. Najprej so navedeni vsi različni odzi-
vi osnovnih šol, nato pa srednjih šol.
Učitelji v osnovnih in srednjih šolah so si precej enotni v navajanju, kako na
šoli poročajo o nasilnem dogodku, ki se jim je zgodil. Dve tretjini pravita, da se
skoraj nikoli ne zgodi, da o dogodku ne bi poročali. Manj, le 40 %, jih je zapisa-
lo, da o dogodku ne poročajo uradno. Skoraj dve tretjini jih pogosto ali vedno
obvestita vodstvo šole, okoli tretjina učiteljev pa najpogosteje uradno ne po-
roča o dogodku, pogovori pa se s sodelavci. Slabo je, da kar dve tretjini učite-
ljev v osnovni šoli in dobra polovica v srednji šoli meni, da se od njih pričakuje,
da neustrezne zahteve staršev, ki sicer niso nujno nasilne, rešujejo sami. Manj
kot polovica jih o vsakršnem nasilnem dogodku skoraj vedno pove vodstvu ali
svetovalni službi. Iz poročil učiteljev (sliki 8a in 8b) sklepamo, da precej proble-
nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji
