Page 240 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567). Zbrana dela Primoža Trubarja 13. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 240
381. Apd 19,19. S. Lucas, Act. na 19.,381 piše, de k animu čassu, kadar ie s.
Paul pridigal, so ty, kir so nega pridigi verovali inu na
382. Suidas, srednjeveški grški en- kersčansko vero stopyli, so k animu malu za petdesset
ciklopedist; avtor enciklopedije tavžent dessetakov, tu ie, pet tavžent inu za šeststu zlatih
cuperniskih buqvi sežgali. Suidas382 piše, de enkrat se ie en
oz. leksikona Suidae lexicon. O nje- Milesier z anem Efezeriem fehtal inu štrytal, oli ta Efezi-
govem življenju je znano le to, da er ie vselei premagal, taku dolgu, de se ie bilu nešlu, de ie
je živel sredi 10. stoletja, najverje- na nega v gližni efezirske puštabe zapissane imel. Inu ko-
tneje v Carigradu. Njegovo delo, ker so ti isti puštabi od tiga Efezeria proč diani inu vzeti
urejeno po abecednem zaporedju bili, ie ta Milesier tiga Efezeria premogel. Od tiga ie tudi
črk, je eden najpomembnejših do- per tih, kir latinski govore, ena perpuvid ephesiae li-
kumentov grške filologije, jeziko- terae,383 tu ie, eni puštabi inu caractery, s katerimi so se vsi
slovja in književne zgodovine nje- žlaht nesreči hoteli ubraniti inu obarovati.
govega časa. Grško-latinska editio V le-tim velikim grešnim, hudobnim inu malykovskim
Božia besseda pov-
princeps je bila izdana v Milanu sod hudiča premaga,
leta 1499; knjiga je bila v Trubarje- malikovane doli tare. meistu ie Gospud Bug hotil tudi sebi eno cerkov skuzi to
vem času eden od kompendijev pridigo tiga s. evangelia vkupe zbrati inu narediti. Obtu
tudi za področje cerkvene zgodo- ie on s. Paula v to Efezo poslal, v tim ie on try cela leita
pridigal, dosti aydov na kersčanstvu preobernil, veliku v
vine, kajti Suidas je vanjo zapisal nim terpil. Inu ie za sebo dobre, zveiste pridigarie, šcoffe
številne biografske podatke in ski- inu pastyrie pustil. Od tiga vi berite Acto. 19, 20,
ce. Delo je danes dostopno na šte- 1. Cor. 15.384 Tulikain od tiga meista
vilnih spletnih portalih, Trubar pa Efeza inu templa
se je nanj skliceval že v 10. poglav- Diane.
Argumen-
ju Dolge predguvori (1557) , Pri-
mož Trubar, Tiga Noviga testamen-
ta ena dolga predguvor, 1557, pog.
X, v: Jonatan Vinkler (ur.), Primož
Trubar, Tiga Noviga testamenta ena
dolga predguvor 1557, En regišter,
ena kratka postila 1558, Zbrana
dela Primoža Trubarja 8, Ljublja-
na 2012, 42.
383. Έφέσια γράμματα, efeške črke.
Šlo naj bi za mistične besede, ki
so bile zapisane na kroni, pasu
inu nogah znamenitega kipa Ar-
temide v Efezu. Izrekanje teh be-
sed je veljalo za urok, ljudje pa so
jih nosili zapisane na koščkih per-
gamenta kot amulete (podobno
kot židovski filakterij); efeške črke
naj bi zdravile bolezni, odganja-
le zle duhove in prinašale zmago
na različnih tekmovanjih (Harry
Thurston Peck, Harpers Dictionary
of Classical Antiquities, New York,
Harper and Brothers, 1898).
384. Apd 19,18,
23–40; 20,17–35;
1 Ko 15,32.
240
Paul pridigal, so ty, kir so nega pridigi verovali inu na
382. Suidas, srednjeveški grški en- kersčansko vero stopyli, so k animu malu za petdesset
ciklopedist; avtor enciklopedije tavžent dessetakov, tu ie, pet tavžent inu za šeststu zlatih
cuperniskih buqvi sežgali. Suidas382 piše, de enkrat se ie en
oz. leksikona Suidae lexicon. O nje- Milesier z anem Efezeriem fehtal inu štrytal, oli ta Efezi-
govem življenju je znano le to, da er ie vselei premagal, taku dolgu, de se ie bilu nešlu, de ie
je živel sredi 10. stoletja, najverje- na nega v gližni efezirske puštabe zapissane imel. Inu ko-
tneje v Carigradu. Njegovo delo, ker so ti isti puštabi od tiga Efezeria proč diani inu vzeti
urejeno po abecednem zaporedju bili, ie ta Milesier tiga Efezeria premogel. Od tiga ie tudi
črk, je eden najpomembnejših do- per tih, kir latinski govore, ena perpuvid ephesiae li-
kumentov grške filologije, jeziko- terae,383 tu ie, eni puštabi inu caractery, s katerimi so se vsi
slovja in književne zgodovine nje- žlaht nesreči hoteli ubraniti inu obarovati.
govega časa. Grško-latinska editio V le-tim velikim grešnim, hudobnim inu malykovskim
Božia besseda pov-
princeps je bila izdana v Milanu sod hudiča premaga,
leta 1499; knjiga je bila v Trubarje- malikovane doli tare. meistu ie Gospud Bug hotil tudi sebi eno cerkov skuzi to
vem času eden od kompendijev pridigo tiga s. evangelia vkupe zbrati inu narediti. Obtu
tudi za področje cerkvene zgodo- ie on s. Paula v to Efezo poslal, v tim ie on try cela leita
pridigal, dosti aydov na kersčanstvu preobernil, veliku v
vine, kajti Suidas je vanjo zapisal nim terpil. Inu ie za sebo dobre, zveiste pridigarie, šcoffe
številne biografske podatke in ski- inu pastyrie pustil. Od tiga vi berite Acto. 19, 20,
ce. Delo je danes dostopno na šte- 1. Cor. 15.384 Tulikain od tiga meista
vilnih spletnih portalih, Trubar pa Efeza inu templa
se je nanj skliceval že v 10. poglav- Diane.
Argumen-
ju Dolge predguvori (1557) , Pri-
mož Trubar, Tiga Noviga testamen-
ta ena dolga predguvor, 1557, pog.
X, v: Jonatan Vinkler (ur.), Primož
Trubar, Tiga Noviga testamenta ena
dolga predguvor 1557, En regišter,
ena kratka postila 1558, Zbrana
dela Primoža Trubarja 8, Ljublja-
na 2012, 42.
383. Έφέσια γράμματα, efeške črke.
Šlo naj bi za mistične besede, ki
so bile zapisane na kroni, pasu
inu nogah znamenitega kipa Ar-
temide v Efezu. Izrekanje teh be-
sed je veljalo za urok, ljudje pa so
jih nosili zapisane na koščkih per-
gamenta kot amulete (podobno
kot židovski filakterij); efeške črke
naj bi zdravile bolezni, odganja-
le zle duhove in prinašale zmago
na različnih tekmovanjih (Harry
Thurston Peck, Harpers Dictionary
of Classical Antiquities, New York,
Harper and Brothers, 1898).
384. Apd 19,18,
23–40; 20,17–35;
1 Ko 15,32.
240
