Page 239 - Jonatan Vinkler (ur.). 2018. Primož Trubar: Ta drugi deil tiga Noviga testamenta (1560); Svetiga Paula ta dva listy h tim Corintariem inu ta h tim Corintariem inu ta h tim Galatariem (1561); Svetiga Paula lystuvi (1567). Zbrana dela Primoža Trubarja 13. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 239
1
OD TIGA MEIS-
TA EFEZA.
U meistu Efezus v ti zadni Mali Azii, v ti Io- V tim meistu Efezu
niski deželi leži, ie enu staru, veliku, slovenu se ie velika lotrya,
malikovane inu cu-
pernya dopernašala.
meistu, sazidanu od Antrocla Codra, ateni- Act. 19.379 379. Apd 19,19.24.
skiga krala synu, okuli 2900 leit po tim stva- 380. Plinij st., Natu-
rienu tiga svita, v tim čassu, kadar ie David ralis historia 36.21:
kral v Iudovski deželi kraloval. Nee ime ie bilu čestukrat »Graece magnifi-
preminenu, oli vsai h puslednimu ie tu ime Efezum obder- centiae vera admira-
žalu. Inu v tim čassu, kadar ie sveti Paul pridigal, ie bilu enu tio exstat templum
veliku, bogatu, eniga velikiga imena meistu zavolo mnoge- Ephesiae Dianae
tere kupčye, kir so se v tu istu meistu od vseh dežel vkupe CXX annis factum a
dopernašale. Inu zavolo, kir v tim meistu Efezu ie bil tudi tota Asia. in solo id
en grozzen velik, lep tempel tei aydovski bogini Diani sa- palustri fecere, ne
zidan, od kateriga tudi Plinius le-taku piše. De ty deželani terrae motus sen-
te Aziatiske dežele so en velik tempel tei bogini Diani bili tiret aut hiatus ti-
sazidali, na tim so dveistu inu dvaisseti leit delali, ta ie bil meret rursus ne in
štyristu pet inu dvaisseti stopin dolg, dveistu inu dvaisseti lubrico atque in-
širok.380 V nim ie bilu stu sedem inu dvaisseti strebrov, od stabili fundamen-
vsakiga kralla postavleni, vsaki ie bil vissok šestdesset sto- ta tantae molis lo-
pin. Inu v tim istim templi ie bila velika frainga inu zavolo carentur, calcatis ea
take frainge inu kupčye so iz vseh dežel vsi žlaht ludy inu substravere carbo-
veliki lotry tiakai prišli, perbežali inu v tim meistu prebivali, nibus, dein velleri-
de v tim Efezu se ie veliku malykovane, veliki grehi, curba- bus lanae. univer-
rya, prešuštvu, golluffia inu cupernya dopernašalu. so templo longitudo
A S. Lucas est CCCCXXV pe-
dum, latitudo
CCXXV, columnae
CXXVII a singulis re-
gibus factae LX pe-
dum altitudine, ex
iis XXXVI caelatae,
una a Scopa. ope-
ri praefuit Cher-
siphron architec-
tus.«
239
OD TIGA MEIS-
TA EFEZA.
U meistu Efezus v ti zadni Mali Azii, v ti Io- V tim meistu Efezu
niski deželi leži, ie enu staru, veliku, slovenu se ie velika lotrya,
malikovane inu cu-
pernya dopernašala.
meistu, sazidanu od Antrocla Codra, ateni- Act. 19.379 379. Apd 19,19.24.
skiga krala synu, okuli 2900 leit po tim stva- 380. Plinij st., Natu-
rienu tiga svita, v tim čassu, kadar ie David ralis historia 36.21:
kral v Iudovski deželi kraloval. Nee ime ie bilu čestukrat »Graece magnifi-
preminenu, oli vsai h puslednimu ie tu ime Efezum obder- centiae vera admira-
žalu. Inu v tim čassu, kadar ie sveti Paul pridigal, ie bilu enu tio exstat templum
veliku, bogatu, eniga velikiga imena meistu zavolo mnoge- Ephesiae Dianae
tere kupčye, kir so se v tu istu meistu od vseh dežel vkupe CXX annis factum a
dopernašale. Inu zavolo, kir v tim meistu Efezu ie bil tudi tota Asia. in solo id
en grozzen velik, lep tempel tei aydovski bogini Diani sa- palustri fecere, ne
zidan, od kateriga tudi Plinius le-taku piše. De ty deželani terrae motus sen-
te Aziatiske dežele so en velik tempel tei bogini Diani bili tiret aut hiatus ti-
sazidali, na tim so dveistu inu dvaisseti leit delali, ta ie bil meret rursus ne in
štyristu pet inu dvaisseti stopin dolg, dveistu inu dvaisseti lubrico atque in-
širok.380 V nim ie bilu stu sedem inu dvaisseti strebrov, od stabili fundamen-
vsakiga kralla postavleni, vsaki ie bil vissok šestdesset sto- ta tantae molis lo-
pin. Inu v tim istim templi ie bila velika frainga inu zavolo carentur, calcatis ea
take frainge inu kupčye so iz vseh dežel vsi žlaht ludy inu substravere carbo-
veliki lotry tiakai prišli, perbežali inu v tim meistu prebivali, nibus, dein velleri-
de v tim Efezu se ie veliku malykovane, veliki grehi, curba- bus lanae. univer-
rya, prešuštvu, golluffia inu cupernya dopernašalu. so templo longitudo
A S. Lucas est CCCCXXV pe-
dum, latitudo
CCXXV, columnae
CXXVII a singulis re-
gibus factae LX pe-
dum altitudine, ex
iis XXXVI caelatae,
una a Scopa. ope-
ri praefuit Cher-
siphron architec-
tus.«
239
