Page 169 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 169
podlagi opredelitve komunikacije v šoli z vidika klasične retorike,
modernih obravnav kritičnega mišljenja in argumentacije bomo sedaj po-
skusili oblikovati model pedagoškega diskurza, v katerem bodo poudarje-
ni predvsem elementi racionalne argumentacije. Oblikovali ga bomo dina-
mično, in sicer kot sistem opornih točk (vprašanj), ki naj jim sledijo učitelji
(in učenci), če želijo ozavestiti in izboljšati spretnosti komuniciranja (ra-
zumeti dejanske retorične učinke (svojih) izjav), s tem pa tudi učinkovitost
pedagoškega procesa. Eno naših temeljnih prepričanj namreč je, da bi prav
na ta način lahko ozavestili in izboljšali spretnosti oblikovanja/predstavlja-
nja znanja kakor tudi njegove recepcije in obvladovanja. Hkrati bo model
ponudil tudi ključne kriterije kvalitativne analize pedagoškega diskurza.
Povzemimo na kratko temeljne predpostavke pojmovanja pedagoške-
ga procesa kot specifične oblike jezikovne rabe, torej kot mesta in hkrati
sredstva izvajanja pedagoških dejavnosti:
- Znanje in razumevanje (dojemanje sveta) sta odvisna od procesov
interpretiranja (kategoriziranja, definiranja, vrednotenja, uteme-
ljevanja itd.), ki se odvijajo primarno skozi jezikovno rabo.
- Opisi/interpretacije sveta so relativno neodvisni od zunanje stvar-
nosti, ki jo je torej mogoče predstaviti na različne (celo popolno-
ma nasprotne) načine.
169
modernih obravnav kritičnega mišljenja in argumentacije bomo sedaj po-
skusili oblikovati model pedagoškega diskurza, v katerem bodo poudarje-
ni predvsem elementi racionalne argumentacije. Oblikovali ga bomo dina-
mično, in sicer kot sistem opornih točk (vprašanj), ki naj jim sledijo učitelji
(in učenci), če želijo ozavestiti in izboljšati spretnosti komuniciranja (ra-
zumeti dejanske retorične učinke (svojih) izjav), s tem pa tudi učinkovitost
pedagoškega procesa. Eno naših temeljnih prepričanj namreč je, da bi prav
na ta način lahko ozavestili in izboljšali spretnosti oblikovanja/predstavlja-
nja znanja kakor tudi njegove recepcije in obvladovanja. Hkrati bo model
ponudil tudi ključne kriterije kvalitativne analize pedagoškega diskurza.
Povzemimo na kratko temeljne predpostavke pojmovanja pedagoške-
ga procesa kot specifične oblike jezikovne rabe, torej kot mesta in hkrati
sredstva izvajanja pedagoških dejavnosti:
- Znanje in razumevanje (dojemanje sveta) sta odvisna od procesov
interpretiranja (kategoriziranja, definiranja, vrednotenja, uteme-
ljevanja itd.), ki se odvijajo primarno skozi jezikovno rabo.
- Opisi/interpretacije sveta so relativno neodvisni od zunanje stvar-
nosti, ki jo je torej mogoče predstaviti na različne (celo popolno-
ma nasprotne) načine.
169