Page 11 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 11
Uvod k predelani in razširjeni izdaji
Knjiga, ki jo imate pred seboj, je v občutno skromnejšem obsegu in pod
naslovom Argumentiranost kot model (uspešne) komunikacije prvič izšla leta
2006 pri založbi Izolit, v avtorstvu Igorja Ž. Žagarja in Barbare Domajnko.
Knjiga je bila težko dostopna, v glavnem jo je bilo potrebno naročiti nepos-
redno pri založbi, ki je šla medtem v stečaj. Marsikaj se je spremenilo tudi
na teoretskem področju, ki ga knjiga obravnava, na področju retorike in, še
posebej, argumentacije. Zato smo se odločili, da knjigo temeljito predela-
mo, dopolnimo in nadgradimo, pri tem zahtevnem podvzetju pa se nam je
pridružila še tretja avtorica, dr. Janja Žmavc.
Knjiga je razdeljena v dva dela. Prvi je (še vedno) posvečen retorični
(de)konstrukciji pedagoškega diskurza, le da smo izrazito okrepili njegovo
retorično konceptualizacijo. Opozoriti namreč želimo, da je šolstvo, kot ga
poznamo danes, prav proizvod (antične) retorične tradicije – dejstvo, ki je
že tako rekoč pozabljeno –, argumentiranost pa (pred)pogoj prepričljivega
pedagoškega diskurza.
Prav zato v drugem delu opozarjamo na tri argumentativne smeri, ki
bi utegnile imeti pomemben vpliv na pedagoški diskurz in pedagoško delo
sploh.
Prva je teorija argumentacije v jeziku, ki kaže, pokaže in dokaže, da je
določen argumentativni potencial (npr. argumentativne usmeritve) vpisan
že v sam jezikovni sistem in njegove dele (npr. leksiko). Pri tem se opiramo
na knjigo Argumentacija v jeziku (Žagar Ž. in Schlamberger Brezar, 2009),
11
Knjiga, ki jo imate pred seboj, je v občutno skromnejšem obsegu in pod
naslovom Argumentiranost kot model (uspešne) komunikacije prvič izšla leta
2006 pri založbi Izolit, v avtorstvu Igorja Ž. Žagarja in Barbare Domajnko.
Knjiga je bila težko dostopna, v glavnem jo je bilo potrebno naročiti nepos-
redno pri založbi, ki je šla medtem v stečaj. Marsikaj se je spremenilo tudi
na teoretskem področju, ki ga knjiga obravnava, na področju retorike in, še
posebej, argumentacije. Zato smo se odločili, da knjigo temeljito predela-
mo, dopolnimo in nadgradimo, pri tem zahtevnem podvzetju pa se nam je
pridružila še tretja avtorica, dr. Janja Žmavc.
Knjiga je razdeljena v dva dela. Prvi je (še vedno) posvečen retorični
(de)konstrukciji pedagoškega diskurza, le da smo izrazito okrepili njegovo
retorično konceptualizacijo. Opozoriti namreč želimo, da je šolstvo, kot ga
poznamo danes, prav proizvod (antične) retorične tradicije – dejstvo, ki je
že tako rekoč pozabljeno –, argumentiranost pa (pred)pogoj prepričljivega
pedagoškega diskurza.
Prav zato v drugem delu opozarjamo na tri argumentativne smeri, ki
bi utegnile imeti pomemben vpliv na pedagoški diskurz in pedagoško delo
sploh.
Prva je teorija argumentacije v jeziku, ki kaže, pokaže in dokaže, da je
določen argumentativni potencial (npr. argumentativne usmeritve) vpisan
že v sam jezikovni sistem in njegove dele (npr. leksiko). Pri tem se opiramo
na knjigo Argumentacija v jeziku (Žagar Ž. in Schlamberger Brezar, 2009),
11