Page 12 - Igor Ž. Žagar, Janja Žmavc in Barbara Domajnko. ?? »Učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 35.
P. 12
»učitelj kot retorik«: retorično-argumentativni vidiki pedagoškega diskurza
kjer lahko najdete tudi mnogo podrobnejše in kritično poglobljene študije
fenomena argumentacije v jeziku.
Druga teorija, na katero opozarjamo, je teorija vizualne argumenta-
cije, ki postaja vse popularnejša in katere osnovna teza je, da vizualije lah-
ko argumentirajo same po sebi. Naš prispevek takšno tezo zavrača in opo-
zarja na nujnost multimodalnega pristopa k argumentaciji (in pomenjanju
na sploh), ki poleg verbalnega in vizualnega vključuje vsaj še mimiko in
gestiko (morda tudi vonje, okuse in zvoke, kar pa ni predmet te knjige).
Prispevek, na katerega se opiramo, je bil predstavljen na 1. evropski konfe-
renci o argumentaciji, leta 2015 v Lizboni.
Tretja teorija, na katero se nam je zdelo vredno opozoriti v konte-
kstu (de)konstrukcije pedagoškega diskurza, je teorija oz. natančneje teo-
rije o napakah in zmotah v sklepanju in argumentaciji (prispevek, ki smo
ga vpletli v knjigo, je bil predstavljen na mednarodni konferenci Ontario
Society for the Study of Argumentation, leta 2011 v Windsorju, v Kanadi).
Gre za že staro in vedno bolj razvejano področje v polju argumentacije,
kjer pa je morebitne napake in zmote potrebno obravnavati retorično, gle-
de na temo, občinstvo in situacijo, v kateri argumentiramo oz. prepričuje-
mo. Prototip takšne situacije je prav razred in pedagoški diskurz.
Ljubljana, junij 2018 Avtorji
12
kjer lahko najdete tudi mnogo podrobnejše in kritično poglobljene študije
fenomena argumentacije v jeziku.
Druga teorija, na katero opozarjamo, je teorija vizualne argumenta-
cije, ki postaja vse popularnejša in katere osnovna teza je, da vizualije lah-
ko argumentirajo same po sebi. Naš prispevek takšno tezo zavrača in opo-
zarja na nujnost multimodalnega pristopa k argumentaciji (in pomenjanju
na sploh), ki poleg verbalnega in vizualnega vključuje vsaj še mimiko in
gestiko (morda tudi vonje, okuse in zvoke, kar pa ni predmet te knjige).
Prispevek, na katerega se opiramo, je bil predstavljen na 1. evropski konfe-
renci o argumentaciji, leta 2015 v Lizboni.
Tretja teorija, na katero se nam je zdelo vredno opozoriti v konte-
kstu (de)konstrukcije pedagoškega diskurza, je teorija oz. natančneje teo-
rije o napakah in zmotah v sklepanju in argumentaciji (prispevek, ki smo
ga vpletli v knjigo, je bil predstavljen na mednarodni konferenci Ontario
Society for the Study of Argumentation, leta 2011 v Windsorju, v Kanadi).
Gre za že staro in vedno bolj razvejano področje v polju argumentacije,
kjer pa je morebitne napake in zmote potrebno obravnavati retorično, gle-
de na temo, občinstvo in situacijo, v kateri argumentiramo oz. prepričuje-
mo. Prototip takšne situacije je prav razred in pedagoški diskurz.
Ljubljana, junij 2018 Avtorji
12