Page 19 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26

Kaj fizični ali grajeni prostor šole sporoča
študentom, ki so na praksi

Majda Cencič in Barbara Horvat

Fizični ali grajeni učni prostor šole v pedagogiki ni nova tema. Na njen

pomen je v 17. stoletju opozoril že Komensky (1993: 91), ko je zapisal: »Šola
naj bo na mirnem kraju, oddaljena od hrupa in vsega, kar bi motilo pozor-
nost,« in nadaljeval (ibid.: 95):

»Znotraj naj bo svetla, čista, učilnica naj bo okrašena s slikami,
in sicer naj bodo to podobe slavnih mož, zemljevidi, zgodovinski
prikazi ali reliefi. Zunaj pa naj bo ob šoli prostor za sprehajanje in
igranje /…/, kjer lahko (učenci) kdaj pa kdaj z veseljem opazujejo
drevje, cvetlice in druge rastline.«
Čeprav lahko zavedanju o pomenu učnega prostora sledimo od za-
četkov moderne pedagogike (17. stoletje), v primerjavi z drugimi temami
vzgoje avtorji tej temi niso posvečali posebne pozornosti do konca 19. sto-
letja, ko so se predvsem z reformsko pedagogiko pojavila tudi dognanja, da
prostor vpliva na zdravje, počutje, učenje učencev, njihovo motivacijo in
učne rezultate (npr. Taylor, 2009; Woolner, 2010). Na tem izhodišču danes
učni prostor opredeljujemo kot dejavnik vzgoje v najširšem pomenu bese-
de (prim. Day in Midbjer, 2007; Medveš, 2015; Mlinar, 2011), ki naj bi zdru-
ževal učence in jim s svojo prilagojenostjo omogočal usvajanje znanja in
vsestranski razvoj (Cencič in Simčič, 2014; Medveš, 2003).
V prispevku upoštevamo nakazane spremembe, ki so se zgodile v pe-
dagogiki in didaktiki v zvezi z razumevanjem učnega prostora, natančne-

19