Page 138 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. ▪︎ Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2018. Digitalna knjižnica, Dissertationes 26
P. 138
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju
Stritar se ne pojavlja v berilih po letu 1991, Bevk pa zaradi letnice rojstva ni
prisoten v berilih iz avstro-ogrskega obdobja. Kategorija avtorjev je manj
podvržena spremembam, kot se spreminja izbor leposlovnih del iz opu-
sa posameznega avtorja. Oton Župančič je s svojim raznolikim opusom
najbolj univerzalen avtor za vsa družbeno-politična obdobja in vse stop-
nje izobraževanja. V obravnavanih berilih je najpogosteje prisotno delo z
naslovom Kralj Matjaž različnih avtorjev, kar pomeni, da je motiv kralja
Matjaža eden izmed, če parafraziramo Juvana (2005), tistih središčnih li-
kov, ki predstavljajo armaturo narodne identitete.
Pomemben dejavnik šolske kanonizacije so tudi sestavljavci beril. S
primerjavo izobrazbene strukture in učiteljskih izkušenj sestavljavcev v
osnovni in srednji šoli na podlagi javno dostopnih biografij smo ugotovili,
da so se sestavljavci beril, ki so jih učenci uporabljali v času Kraljevine SHS/
Jugoslavije, v primerjavi s sestavljavci beril iz zadnjega desetletja obstoja Av-
stro-Ogrske pogosteje odločali za študij nacionalnih filologij kot klasične
filologije. Med sestavljavci po 2. svetovni vojni močno prevladujejo slavisti
oz. slovenisti, po letu 1991 pa sestavljavci beril izpričujejo široko razgleda-
nost po nacionalnih literaturah. Skozi celotno 20. stoletje so berila pogos-
to delo več sestavljavcev, med katerimi so učitelji praktiki, učitelji praktiki
z raziskovalnimi referencami in raziskovalci brez učiteljskih izkušenj. Pri
sestavljavcih pogrešamo didaktika, psihologa, pedagoga in strokovnjaka za
opremo, saj naj bi bil po Marentič Požarnik (1992) kakovosten sodoben uč-
benik rezultat timskega dela, v katerem bi sodelovali: predmetni strokov-
njak, obči in specialni didaktik, izkušen učitelj, psiholog, pedagog ter stro-
kovnjak za opremo in bi temeljil na izsledkih ankete, narejene med učenci.
Prav tako je po 1991 opazen večji delež sestavljavk beril. Med sestavljavci be-
ril so ženske prvič zabeležene po 2. svetovni vojni, po letu 1991 pa prevladu-
jejo. Razprave o literarnem kanonu in zanemarljivem deležu avtoric v ka-
nonu, to velja tudi za učni načrt, (npr. Sobočan, 2006; Novak Popov, 2006)
pa kažejo, da večji delež sestavljavk beril ne vpliva na večji izbor avtoric.
Literatura
Božič, Zoran. »Dejavniki literarne kanonizacije v srednješolskih berilih – na
primeru Prešerna.« Jezik in slovstvo 56, št. 5-6 (2011): 3–25.
Dović, Marijan. »Sodobni pogledi na literarni kanon in njegovo družbeno vlo-
go.« Dialogi 39, št. 1-2 (2003): 18–44.
Jauss, Hans Robert. Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika, prev. Tomo
Virk. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 1998.
138
Stritar se ne pojavlja v berilih po letu 1991, Bevk pa zaradi letnice rojstva ni
prisoten v berilih iz avstro-ogrskega obdobja. Kategorija avtorjev je manj
podvržena spremembam, kot se spreminja izbor leposlovnih del iz opu-
sa posameznega avtorja. Oton Župančič je s svojim raznolikim opusom
najbolj univerzalen avtor za vsa družbeno-politična obdobja in vse stop-
nje izobraževanja. V obravnavanih berilih je najpogosteje prisotno delo z
naslovom Kralj Matjaž različnih avtorjev, kar pomeni, da je motiv kralja
Matjaža eden izmed, če parafraziramo Juvana (2005), tistih središčnih li-
kov, ki predstavljajo armaturo narodne identitete.
Pomemben dejavnik šolske kanonizacije so tudi sestavljavci beril. S
primerjavo izobrazbene strukture in učiteljskih izkušenj sestavljavcev v
osnovni in srednji šoli na podlagi javno dostopnih biografij smo ugotovili,
da so se sestavljavci beril, ki so jih učenci uporabljali v času Kraljevine SHS/
Jugoslavije, v primerjavi s sestavljavci beril iz zadnjega desetletja obstoja Av-
stro-Ogrske pogosteje odločali za študij nacionalnih filologij kot klasične
filologije. Med sestavljavci po 2. svetovni vojni močno prevladujejo slavisti
oz. slovenisti, po letu 1991 pa sestavljavci beril izpričujejo široko razgleda-
nost po nacionalnih literaturah. Skozi celotno 20. stoletje so berila pogos-
to delo več sestavljavcev, med katerimi so učitelji praktiki, učitelji praktiki
z raziskovalnimi referencami in raziskovalci brez učiteljskih izkušenj. Pri
sestavljavcih pogrešamo didaktika, psihologa, pedagoga in strokovnjaka za
opremo, saj naj bi bil po Marentič Požarnik (1992) kakovosten sodoben uč-
benik rezultat timskega dela, v katerem bi sodelovali: predmetni strokov-
njak, obči in specialni didaktik, izkušen učitelj, psiholog, pedagog ter stro-
kovnjak za opremo in bi temeljil na izsledkih ankete, narejene med učenci.
Prav tako je po 1991 opazen večji delež sestavljavk beril. Med sestavljavci be-
ril so ženske prvič zabeležene po 2. svetovni vojni, po letu 1991 pa prevladu-
jejo. Razprave o literarnem kanonu in zanemarljivem deležu avtoric v ka-
nonu, to velja tudi za učni načrt, (npr. Sobočan, 2006; Novak Popov, 2006)
pa kažejo, da večji delež sestavljavk beril ne vpliva na večji izbor avtoric.
Literatura
Božič, Zoran. »Dejavniki literarne kanonizacije v srednješolskih berilih – na
primeru Prešerna.« Jezik in slovstvo 56, št. 5-6 (2011): 3–25.
Dović, Marijan. »Sodobni pogledi na literarni kanon in njegovo družbeno vlo-
go.« Dialogi 39, št. 1-2 (2003): 18–44.
Jauss, Hans Robert. Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika, prev. Tomo
Virk. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 1998.
138
