Page 157 - Štrajn, Darko. 2018. Vzgoja družbe. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

mos in šola 155

Državljanska vzgoja je bolj problem kot koncept, kajti kakor hitro jo
obravnavamo kot koncept, pride do skoraj nepremostljivih nestri-
njanj z neizogibnim političnim ali ideološkim označevalcem. To je postalo
še posebej jasno v obdobju, ko je državljanska vzgoja postala predmet mno-
gih diskusij v kontekstu, v katerem udeleženci razprav soočajo dinamične
družbene spremembe s problematiko vzgoje in izobraževanja, ki je skoraj-
da sinonimna s problematiko šolstva. Zdi se namreč, da bolj ko postaja do-
kaj razvidno, da šola kot sistemska institucija v ne povsem obvladljivih in-
terakcijah v kompleksni mreži družbenih sistemov nima privilegiranega
vsedoločujočega vpliva, bolj postaja naslovnica velikih zahtev in pričako-
vanj. Seveda ne zato, ker bi kdo resno verjel, da te zahteve in pričakovanja
šola lahko izpolni, ampak zato, ker za njihovo izpolnitev nihče ne more po-
staviti nič nadomestnega, konec koncev pa na kaj takšnega danes tudi nih-
če resno ne pomisli.

Podoba državljana

Za določenimi zahtevami in pričakovanji lahko od državljanske vzgo-
je največkrat slutimo iskanja tiste formule, v kateri strokovni, politični, ci-
vilno-družbeni in drugi udeleženci razprav vidijo možnost, da bi šolski sis-
tem izravnal strukturna neskladja, kontradikcije, paradoksne zagate in di-
leme, ki so jih domnevno prinesle družbene spremembe. Negativni aspek-
ti sprememb se seveda, kot že tolikokrat v meščanski zgodovini, najbolj
nanašajo na mlade generacije. Kolikor negativni učinki sprememb niso že
očitni, pa jih vsaj predvidevajo kot možnost. Od tu naprej je seveda mogo-