Page 79 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 79
t še ponovili v naslednjem šolskem letu. S tem smo dopolnili že obstoječe 79
znanje in izkušnje, zbrane v drugih šolskih in družbenih okoljih. Nova spoznan-
ja o učinkih treninga razmišljanja na sistematično spodbujanje ustvarjalnosti
smo razširili še na področje pozornosti kot kognitivnega procesa s pomemb-
no funkcijo v vseh višjih miselnih procesih. Pozitivni učinki treninga na tem po-
dročju so še posebej zanimivi zaradi aktualne problematike motenj pozornos-
ti oz. kratkotrajne pozornosti, ki jih vse pogosteje opažajo učitelji pri sedanjih
generacijah učencev, prilagojenih digitalnim virom. Z ustrezno planiranim ra-
ziskovalnim načrtom bi najverjetneje lahko izpostavili tiste trenirane tehnike,
ki so najbolj prispevale k pozitivnemu učinku, s ciljem kasnejšega intenzivne-
jšega treninga.
Tudi spoznanje, da je trening le v zelo omejenem obsegu učinkoval na
motivacijske in osebnostne značilnosti učencev, je podatek, ki dopolni naša
spoznanja o preučevani tehniki.
Posebej pomembna je potrditev, da so s treningom pridobili vsi vključeni
učenci, in sicer v dveh različnih razredih drugega triletja, učenci in učenke, tisti
z nizko in tisti z visoko izkazano (pred treningom) ustvarjalnostjo.
Implementacija tehnik razmišljanja v pouk bi, glede na izsledke naše ra-
ziskave, gotovo spodbudila ustvarjalno mišljenje učencev in ugodno učinko
vala na njihovo pozornost. Pričakujemo lahko še multipliciranje učinkov, saj je
pri pouku neprimerljivo več možnosti za spodbude v primerjavi s polletnim
treningom dve uri tedensko. To bi bilo še posebej pomembno za učence z niz-
ko stopnjo ustvarjalnosti, saj bi že sam pouk ponujal veliko razvojnih spodbud.
Morda bi bili ugodni tudi učinki na motiviranost učencev, česar mi s pollet-
nim treningom nismo potrdili, vendar pristop kot didaktična metoda spod-
buja aktivno sodelovanje vseh učencev in njihovo medsebojno komunikaci-
jo. Posamezni učitelji – uporabniki tehnik razmišljanja že sedaj poročajo, da
jim uspe doseči motiviranost učencev tudi pri učnih vsebinah, kjer so bili prej
pasivni. Prav tako bi nemara tudi socialna dimenzija, ki jo pristop vsebuje, če-
prav ni prvenstveno poudarjana, s spodbujanjem medsebojne komunikacije,
izmenjave idej in poudarjanjem strpnosti za mnenje in ideje drugih pozitivno
učinkovala na samopodobo učencev, še posebej tistih, ki se v šolskem okolju
počutijo negotovi.
Uporaba istih tehnik razmišljanja pri različnih šolskih predmetih pa bi ver-
jetno zagotavljala tudi učinek interakcije oz. omogočala »dodaten« trening in
posledično večje učinke na merah, ki jih je potrdila pričujoča študija.
Literatura
Amabile, T. M. (2001). Beyond the talent: John Irving and the passionate craft of
Creativity. American Psychologist, 56, 333-336.
yčinki treninga tehnik razmišljanja po e. de bonu na učence v osnovni šoli
znanje in izkušnje, zbrane v drugih šolskih in družbenih okoljih. Nova spoznan-
ja o učinkih treninga razmišljanja na sistematično spodbujanje ustvarjalnosti
smo razširili še na področje pozornosti kot kognitivnega procesa s pomemb-
no funkcijo v vseh višjih miselnih procesih. Pozitivni učinki treninga na tem po-
dročju so še posebej zanimivi zaradi aktualne problematike motenj pozornos-
ti oz. kratkotrajne pozornosti, ki jih vse pogosteje opažajo učitelji pri sedanjih
generacijah učencev, prilagojenih digitalnim virom. Z ustrezno planiranim ra-
ziskovalnim načrtom bi najverjetneje lahko izpostavili tiste trenirane tehnike,
ki so najbolj prispevale k pozitivnemu učinku, s ciljem kasnejšega intenzivne-
jšega treninga.
Tudi spoznanje, da je trening le v zelo omejenem obsegu učinkoval na
motivacijske in osebnostne značilnosti učencev, je podatek, ki dopolni naša
spoznanja o preučevani tehniki.
Posebej pomembna je potrditev, da so s treningom pridobili vsi vključeni
učenci, in sicer v dveh različnih razredih drugega triletja, učenci in učenke, tisti
z nizko in tisti z visoko izkazano (pred treningom) ustvarjalnostjo.
Implementacija tehnik razmišljanja v pouk bi, glede na izsledke naše ra-
ziskave, gotovo spodbudila ustvarjalno mišljenje učencev in ugodno učinko
vala na njihovo pozornost. Pričakujemo lahko še multipliciranje učinkov, saj je
pri pouku neprimerljivo več možnosti za spodbude v primerjavi s polletnim
treningom dve uri tedensko. To bi bilo še posebej pomembno za učence z niz-
ko stopnjo ustvarjalnosti, saj bi že sam pouk ponujal veliko razvojnih spodbud.
Morda bi bili ugodni tudi učinki na motiviranost učencev, česar mi s pollet-
nim treningom nismo potrdili, vendar pristop kot didaktična metoda spod-
buja aktivno sodelovanje vseh učencev in njihovo medsebojno komunikaci-
jo. Posamezni učitelji – uporabniki tehnik razmišljanja že sedaj poročajo, da
jim uspe doseči motiviranost učencev tudi pri učnih vsebinah, kjer so bili prej
pasivni. Prav tako bi nemara tudi socialna dimenzija, ki jo pristop vsebuje, če-
prav ni prvenstveno poudarjana, s spodbujanjem medsebojne komunikacije,
izmenjave idej in poudarjanjem strpnosti za mnenje in ideje drugih pozitivno
učinkovala na samopodobo učencev, še posebej tistih, ki se v šolskem okolju
počutijo negotovi.
Uporaba istih tehnik razmišljanja pri različnih šolskih predmetih pa bi ver-
jetno zagotavljala tudi učinek interakcije oz. omogočala »dodaten« trening in
posledično večje učinke na merah, ki jih je potrdila pričujoča študija.
Literatura
Amabile, T. M. (2001). Beyond the talent: John Irving and the passionate craft of
Creativity. American Psychologist, 56, 333-336.
yčinki treninga tehnik razmišljanja po e. de bonu na učence v osnovni šoli
