Page 67 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 67
vpleteno v Letni delovni načrt šole. Na osnovi rezultatov smo ugotavljali, ali 67
sledimo zastavljenim ciljem.
Eno izmed temeljnih pravil medosebnih odnosov je bilo iskanje skup-
nih vrednot. Vrednote, pridobljene v odgovorih in predlogih učencev, staršev
in učiteljev, smo vključili v oblikovanje vizije šole in vzgojnega načrta. Pose-
bno pozornost smo namenili znanju, zdravju, odgovornosti, samostojnosti,
delovnim in učnim navadam, dobrim medsebojnim odnosom in spoštovanju.
S pomočjo vprašalnikov smo ugotavljali obstoječe vzgojno delovanje šole.
Prvi vprašalnik (september 2012) je vključeval proces razjasnjevanja vrednot,
ki je ena pomembnejših nalog zavodov v spreminjajočem se svetu. Z drugim
vprašalnikom (september 2015) pa smo ugotavljali, kaj starši nikoli ne bi dovoli-
li, da bi drug otrok naredil njihovemu otroku, in kako ravnati, če bi njihov otrok
naredil nekaj nedopustnega drugemu otroku. Na vprašanja je odgovorilo več
kot 80 % staršev. Odgovore smo pregledali, uredili po triadah in vrednotili.
Staršem prve, druge in tretje triade se je zdelo pomembno, da otrok v času
šolanja osvoji, upošteva oz. se ravna po izbranih vrednotah, zato jih je potreb-
no vključiti v vzgojni načrt šole. Posebno pozornost bi bilo potrebno nameni-
ti delovnim in učnim navadam, znanju, odgovornosti, spoštovanju, poštenju,
zdravju in dobrim medsebojnim odnosom.
Poleg naštetih vrednot pa so izpostavili še sprejemanje drugačnosti, zau-
panje, varnost v svojem okolju, resnično prijateljstvo, strpnost, sodelovanje,
skrb za čisto okolje, skrb za lastno zdravje in osebno higieno, pomoč ljudem v
stiski in družino.
Na razvoj otrok pozitivno vplivajo različni dejavniki, ki izvirajo iz okolja,
medosebnih odnosov ter specifičnosti vzgojno-izobraževalnega dela v ok-
viru obveznega in razširjenega kurikuluma. V zapisih je razvidno, da starši o
šoli gojijo določena mnenja in do nje pričakovanja. Ključni sta dve kategori-
ji. Prva je povezana z dobrim počutjem otroka in njegovo varnostjo. Pri tem
imajo v mislih dobro razredno, šolsko in učno ter delavno klimo, skrb za raz-
voj socialnih kompetenc otroka, vzpostavljanje in vzdrževanje reda in disci-
pline, hitro reševanje konfliktov, komunikacijo, sprejetost otroka, pohvale ter
kazni. Druga kategorija zapisov izraža mnenja in pričakovanja do strokovnih in
drugih delavcev šole. Pri tem imajo v mislih pravičnost, pozornost, prijaznost
in vsestransko pomoč otoku s strani učiteljev. Izpostavljajo diskretnost in zau-
panje ter osebni zgled učitelja.
Starši pripisujejo večji pomen indikatorjem, ki kažejo na dobro klimo in
kulturo v šoli, pomemben vpliv pa pripisujejo tudi dejavnikom, ki vplivajo na
kvaliteto znanja.
Pozornost posameznih dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na razvoj
posameznega otroka, je naravnana na starša in ne na starše, kar pomeni, da
zapisi temeljijo na osebni odgovornosti in pravicah posameznika.
uvajanje sprememb in novosti
sledimo zastavljenim ciljem.
Eno izmed temeljnih pravil medosebnih odnosov je bilo iskanje skup-
nih vrednot. Vrednote, pridobljene v odgovorih in predlogih učencev, staršev
in učiteljev, smo vključili v oblikovanje vizije šole in vzgojnega načrta. Pose-
bno pozornost smo namenili znanju, zdravju, odgovornosti, samostojnosti,
delovnim in učnim navadam, dobrim medsebojnim odnosom in spoštovanju.
S pomočjo vprašalnikov smo ugotavljali obstoječe vzgojno delovanje šole.
Prvi vprašalnik (september 2012) je vključeval proces razjasnjevanja vrednot,
ki je ena pomembnejših nalog zavodov v spreminjajočem se svetu. Z drugim
vprašalnikom (september 2015) pa smo ugotavljali, kaj starši nikoli ne bi dovoli-
li, da bi drug otrok naredil njihovemu otroku, in kako ravnati, če bi njihov otrok
naredil nekaj nedopustnega drugemu otroku. Na vprašanja je odgovorilo več
kot 80 % staršev. Odgovore smo pregledali, uredili po triadah in vrednotili.
Staršem prve, druge in tretje triade se je zdelo pomembno, da otrok v času
šolanja osvoji, upošteva oz. se ravna po izbranih vrednotah, zato jih je potreb-
no vključiti v vzgojni načrt šole. Posebno pozornost bi bilo potrebno nameni-
ti delovnim in učnim navadam, znanju, odgovornosti, spoštovanju, poštenju,
zdravju in dobrim medsebojnim odnosom.
Poleg naštetih vrednot pa so izpostavili še sprejemanje drugačnosti, zau-
panje, varnost v svojem okolju, resnično prijateljstvo, strpnost, sodelovanje,
skrb za čisto okolje, skrb za lastno zdravje in osebno higieno, pomoč ljudem v
stiski in družino.
Na razvoj otrok pozitivno vplivajo različni dejavniki, ki izvirajo iz okolja,
medosebnih odnosov ter specifičnosti vzgojno-izobraževalnega dela v ok-
viru obveznega in razširjenega kurikuluma. V zapisih je razvidno, da starši o
šoli gojijo določena mnenja in do nje pričakovanja. Ključni sta dve kategori-
ji. Prva je povezana z dobrim počutjem otroka in njegovo varnostjo. Pri tem
imajo v mislih dobro razredno, šolsko in učno ter delavno klimo, skrb za raz-
voj socialnih kompetenc otroka, vzpostavljanje in vzdrževanje reda in disci-
pline, hitro reševanje konfliktov, komunikacijo, sprejetost otroka, pohvale ter
kazni. Druga kategorija zapisov izraža mnenja in pričakovanja do strokovnih in
drugih delavcev šole. Pri tem imajo v mislih pravičnost, pozornost, prijaznost
in vsestransko pomoč otoku s strani učiteljev. Izpostavljajo diskretnost in zau-
panje ter osebni zgled učitelja.
Starši pripisujejo večji pomen indikatorjem, ki kažejo na dobro klimo in
kulturo v šoli, pomemben vpliv pa pripisujejo tudi dejavnikom, ki vplivajo na
kvaliteto znanja.
Pozornost posameznih dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na razvoj
posameznega otroka, je naravnana na starša in ne na starše, kar pomeni, da
zapisi temeljijo na osebni odgovornosti in pravicah posameznika.
uvajanje sprememb in novosti
