Page 65 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 65
amo nujno upoštevati specifičnosti, kot so okolje, populacija, velikost or- 65
ganizacije, opremljenost, sredstva idr. Nastati mora na osnovi konsenza vseh
vpletenih deležnikov. Vizija je »uresničljiva le takrat, ko temelji na stvarnem
stanju in upošteva resničnost organizacije in pogojev v okolju« (Musek Lešnik,
2003: 249). Poslanstvo vzgojno-izobraževalnih organizacij je deloma določeno
z zakonodajo in različnimi akti. Vsaka organizacija, ne samo vzgojno-izo-
braževalna, mora sama izoblikovati svoje poslanstvo, ki predstavlja temeljno
motivacijo za vse njene udeležence. Tako kot vizija mora nastati na osnovi po-
globljene razprave in konsenza vseh deležnikov. Poslanstvo samo mora biti
strnjeno v kratki in jedrnati izjavi, tako da bodo vsi udeleženci imeli v mislih os-
novne smernice svojega delovanja. Poslanstvo daje delu smisel, vizija pa mu
daje cilj.
Pri raziskovanju smo se opirali na različne teoretične vire o učenju (be-
haviorizem, konstruktivizem, kognitivizem, humanizem) in didaktiki šolskega
ocenjevanja znanja, s poudarkom na formativnem spremljanju. Izhajali smo iz
teorij, konceptov in kategorij stilov spoznavanja, učenja in mišljenja ter teor-
ij ustvarjalnosti (Jurman, 2004; Marentič Požarnik, 2000; Pečjak, 1987; Trstenjak,
1981). Izhajali smo iz teoretičnih izhodišč različnih avtorjev, ki z različnih pers-
pektiv znanstveno razlagajo učenje, iz gestalt teorije, iz Eriksonove teorije psi-
hosocialnega razvoja, iz vedenjskih teorij, pri katerih je bistvena podkrepitev
vedenja, iz teorij socialnega učenja in informacijsko-procesnih teorij (Marjano-
vič Umek, 2004).
Razmišljali smo ob uradni in strokovni definiciji učenja, ki jo je leta 1993
predložil UNESCO. Glasi se: »Učenje je vsaka sprememba v vedenju, inform-
iranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmožnostih, ki je traj-
na in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih
vzorcev« (Marentič Požarnik, 2000: 10).
Poglobili smo se v razumevanje pojma strategija. Strategija je način za
dosego cilja. Pri opisu strukture strategije je potrebno odgovoriti na vprašanje,
kako smo cilj dosegli. Učna strategija je »urejen sistem miselnih operacij z viš-
jimi in nižjimi miselnimi procesi, ki imajo za posledico rešitev naloge« (Pressley
v Pečjak in Gradišar, 2002: 30).
Pristop za uvajanje sprememb in novosti
V zapisu strukture pristopa, ki omogoča uvajanje sprememb in novosti, bo-
mo predstavili večletni proces dela in izbrane dejavnosti, ki so imele ključni
vpliv na razvoj pristopa. Pristop vsebuje načrtovanje, izvedbo in evalvacijo.
Izhodišče dela je bilo iskanje poti za trajno izboljševanje temeljnih elementov
učenja in poučevanja ter ustvarjalnosti in učinkovitosti učenja. Cilj prizadevanj
pa je bil razvoj pristopov za uvajanje sprememb in novosti, ki nam bodo v po-
uvajanje sprememb in novosti
ganizacije, opremljenost, sredstva idr. Nastati mora na osnovi konsenza vseh
vpletenih deležnikov. Vizija je »uresničljiva le takrat, ko temelji na stvarnem
stanju in upošteva resničnost organizacije in pogojev v okolju« (Musek Lešnik,
2003: 249). Poslanstvo vzgojno-izobraževalnih organizacij je deloma določeno
z zakonodajo in različnimi akti. Vsaka organizacija, ne samo vzgojno-izo-
braževalna, mora sama izoblikovati svoje poslanstvo, ki predstavlja temeljno
motivacijo za vse njene udeležence. Tako kot vizija mora nastati na osnovi po-
globljene razprave in konsenza vseh deležnikov. Poslanstvo samo mora biti
strnjeno v kratki in jedrnati izjavi, tako da bodo vsi udeleženci imeli v mislih os-
novne smernice svojega delovanja. Poslanstvo daje delu smisel, vizija pa mu
daje cilj.
Pri raziskovanju smo se opirali na različne teoretične vire o učenju (be-
haviorizem, konstruktivizem, kognitivizem, humanizem) in didaktiki šolskega
ocenjevanja znanja, s poudarkom na formativnem spremljanju. Izhajali smo iz
teorij, konceptov in kategorij stilov spoznavanja, učenja in mišljenja ter teor-
ij ustvarjalnosti (Jurman, 2004; Marentič Požarnik, 2000; Pečjak, 1987; Trstenjak,
1981). Izhajali smo iz teoretičnih izhodišč različnih avtorjev, ki z različnih pers-
pektiv znanstveno razlagajo učenje, iz gestalt teorije, iz Eriksonove teorije psi-
hosocialnega razvoja, iz vedenjskih teorij, pri katerih je bistvena podkrepitev
vedenja, iz teorij socialnega učenja in informacijsko-procesnih teorij (Marjano-
vič Umek, 2004).
Razmišljali smo ob uradni in strokovni definiciji učenja, ki jo je leta 1993
predložil UNESCO. Glasi se: »Učenje je vsaka sprememba v vedenju, inform-
iranosti, znanju, razumevanju, stališčih, spretnostih ali zmožnostih, ki je traj-
na in ki je ne moremo pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenjskih
vzorcev« (Marentič Požarnik, 2000: 10).
Poglobili smo se v razumevanje pojma strategija. Strategija je način za
dosego cilja. Pri opisu strukture strategije je potrebno odgovoriti na vprašanje,
kako smo cilj dosegli. Učna strategija je »urejen sistem miselnih operacij z viš-
jimi in nižjimi miselnimi procesi, ki imajo za posledico rešitev naloge« (Pressley
v Pečjak in Gradišar, 2002: 30).
Pristop za uvajanje sprememb in novosti
V zapisu strukture pristopa, ki omogoča uvajanje sprememb in novosti, bo-
mo predstavili večletni proces dela in izbrane dejavnosti, ki so imele ključni
vpliv na razvoj pristopa. Pristop vsebuje načrtovanje, izvedbo in evalvacijo.
Izhodišče dela je bilo iskanje poti za trajno izboljševanje temeljnih elementov
učenja in poučevanja ter ustvarjalnosti in učinkovitosti učenja. Cilj prizadevanj
pa je bil razvoj pristopov za uvajanje sprememb in novosti, ki nam bodo v po-
uvajanje sprememb in novosti
