Page 64 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 64
na različne teoretične vire o učenju in ocenjevanju znanja ter vire s področja
psihologije. Izhajali smo iz teorij, konceptov in kategorij stilov spoznavanja ter
teorij ustvarjalnosti. V pomoč nam je bila tudi strokovna literatura s področja
menedžmenta v vzgoji in izobraževanju. Namen našega raziskovanja je bil ana-
lizirati vzgojno-izobraževalni proces, cilj pa je bil poiskati odgovore na razisk-
ovalni vprašanji, kako uvajati spremembe in novosti ter kaj naredi učno okolje
ustvarjalno in učinkovito. Cilje razvoja strategij učenja smo integrirali med cilje
posameznih predmetov. V delo smo vključili projektno učno delo, problemski
pouk, inovativno učenje, raziskovanje, izdelovanje izdelkov, igro vlog, terensko
delo idr. Izvedene so bile različne dejavnosti: izobraževanje za učitelje, merjen-
je razredne klime, razredne ure v sodelovanju z delavci Centra za socialno de-
lo Idrija, Bralni večer Beremo skupaj, Projektni teden Za boljše odnose med ljud-
mi, sodelovanje na likovnih in literarnih natečajih ter prireditvah in razstavah,
oblikovanje v tridimenzionalnem prostoru, koncert Danes za jutri, projekt Teh-
nološke novosti spreminjajo življenje, simulacija televizijske oddaje Kako je teh-
nološki napredek spremenil način življenja. Metodologija dela pri samoevalvaci-
ji in evalvaciji je vključevala spremljanje, analizo ter vrednotenje didaktičnih
64 enot in dokumentov, refleksije, kvalitativno oceno otroških izdelkov in nastop-
ov ter analizo anketnih vprašalnikov. Uporabljali smo deskriptivno in kavzalno
neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Učenci
so bili pri delu zelo uspešni in nagrajeni.

Z leti posodabljanja šolske prakse smo razvili strategije za razvoj inova-
tivnih učnih okolij. Strateški model za razvoj zmožnosti učenja Ustvarjalni vzgib
je nastal na osnovi neposrednega opazovanja in strokovnega analiziranja ter
ob strokovni podpori konzulentov ZRSŠ. Preizkušeni elementi in dejavnosti so
sestavni del LDN matične šole in se izvajajo na šolski, lokalni ter državni ravni.
Na osnovi rezultatov smo ocenili prednosti, slabosti, zunanje izzive in nevar-
nosti, ugotovili smo vrzeli med sedanjim, obstoječim in želenim stanjem.

Teoretična osvetlitev problema

Načrtovanje je pomemben element poslanstev šol, saj je »ena od ključnih
značilnosti učinkovitih in ustvarjalnih organizacij, da imajo jasno predstavo o
tem, kaj želijo ustvariti, kakšni so njihovi osnovni nameni in katere so njihove
vrednote« (Musek Lešnik, 2003: 247). Razumeti moramo tri osnovne kompo-
nente načrtovanja. To so: vizija, poslanstvo in vrednote. Vizija je tisto, k čemur
stremimo, je tisto, kar želimo doseči. Poslanstvo predstavlja naše temeljne ra-
zloge za obstoj, komu namenjamo naše delo. Poslanstvo je tisto, kar počnemo,
da bi dosegli stanje, predstavljeno v viziji. Z vrednotami označujemo strategi-
jo, na kakšen način delujemo. Vrednote so kategorije pojavov, ki jih cenimo,
oz. prepričanja o tem, za kaj si je vredno prizadevati. Pri oblikovanju vizije šole

raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
   59   60   61   62   63   64   65   66   67   68   69