Page 144 - Mitja Sardoč, Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2017. Digitalna knjižnica, Documenta 12
P. 144
and sixth grade of elementary school have been included. Verification of the
effects took place immediately before and after the training. We administered
the Torrances test of creative thinking (TTCT), Test of attention d2, Self-con-
cept Scale SPA and a questionnaire MSLQ (Motivated Strategies for Learning
Questionnaire). The findings imply that students exposed to the training tech-
niques of thinking have improved their achievements in all parameters of cre-
ative thinking (fluency, flexibility, originality), as well as in creativity in gener-
al. Furthermore, in the area of attention, the students from the experimental
group showed significantly more progress than peers in the control group. In
the motivational field, training had impact only on the cognitive strategies.
The training had a different effect on the girl pupils as to the boys. In all param-
eters of creative thinking, the progress has been significantly higher in girls.
The results show important progress in all students who have attended the
training, both those who already had high pre-workout scores on the test of
creative thinking, as well as those with a low score.
Keywords: teaching of thinking, CoRT, creative thinking, motivation,
self-concept
144
Ivanka Bider Petelin in Martina Ozbič
Zgodnje odkrivanje težav na področju branja
Tako v strokovnih razpravah kot v vsakdanji pedagoški praksi se vedno bolj za-
vedamo pomena zgodnjega odkrivanja in nudenja pomoči otrokom s tvega-
njem za nastanek težav na področju branja. Številne raziskave opozarjajo na
pomembno vlogo številnih predbralnih zmožnosti, ki jih morajo imeti otroci
usvojene še pred formalnim učenjem branja. Med predbralne zmožnosti uvr-
ščamo: vidno razlikovanje, fonološko zavedanje, hitro avtomatizirano poime-
novanje, kratkotrajni spomin, besedišče in razumevanje. V slovenskem prosto-
ru nimamo standardiziranega inštrumenta, ki ocenjuje izključno predbralne
zmožnosti na prej omenjenih področjih. Po vzoru tujih in domačih uveljav-
ljenih inštrumentov oz. preizkusov smo oblikovali Preizkus za ocenjevanje
predbralnih zmožnosti. Razvitost zgodnjih bralnih zmožnosti smo ugotavlja-
li s Testom zgodnjih bralnih zmožnosti (Jurišić, 2001). Preizkuse smo uporabi-
li na vzorcu 307-ih otrok v starosti od 5 do 7 let. S pomočjo diskriminativne
analize smo ugotovili, katere spremenljivke Preizkusa predbralnih zmožnos-
ti najbolje ločujejo skupino otrok, ki kažejo tveganje za nastanek težav na po-
dročju branja, od skupine otrok brez tveganja. Rezultati raziskave so pokazali,
da zmožnosti prepoznavanja prvega glasu, glasovne analize, priklic besed na
določen fonem, odstranitve glasu ali zloga besedi brez pomena, združevanja
zlogov, kratkotrajnega slušnega spomina in prepoznavanja rim, najbolje razli-
kujejo med posamezniki glede na tveganje za nastanek težav na področju bra-
nja. Pričujoča raziskava potrjuje, da je možno že pred vstopom v šolo ali najka-
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
effects took place immediately before and after the training. We administered
the Torrances test of creative thinking (TTCT), Test of attention d2, Self-con-
cept Scale SPA and a questionnaire MSLQ (Motivated Strategies for Learning
Questionnaire). The findings imply that students exposed to the training tech-
niques of thinking have improved their achievements in all parameters of cre-
ative thinking (fluency, flexibility, originality), as well as in creativity in gener-
al. Furthermore, in the area of attention, the students from the experimental
group showed significantly more progress than peers in the control group. In
the motivational field, training had impact only on the cognitive strategies.
The training had a different effect on the girl pupils as to the boys. In all param-
eters of creative thinking, the progress has been significantly higher in girls.
The results show important progress in all students who have attended the
training, both those who already had high pre-workout scores on the test of
creative thinking, as well as those with a low score.
Keywords: teaching of thinking, CoRT, creative thinking, motivation,
self-concept
144
Ivanka Bider Petelin in Martina Ozbič
Zgodnje odkrivanje težav na področju branja
Tako v strokovnih razpravah kot v vsakdanji pedagoški praksi se vedno bolj za-
vedamo pomena zgodnjega odkrivanja in nudenja pomoči otrokom s tvega-
njem za nastanek težav na področju branja. Številne raziskave opozarjajo na
pomembno vlogo številnih predbralnih zmožnosti, ki jih morajo imeti otroci
usvojene še pred formalnim učenjem branja. Med predbralne zmožnosti uvr-
ščamo: vidno razlikovanje, fonološko zavedanje, hitro avtomatizirano poime-
novanje, kratkotrajni spomin, besedišče in razumevanje. V slovenskem prosto-
ru nimamo standardiziranega inštrumenta, ki ocenjuje izključno predbralne
zmožnosti na prej omenjenih področjih. Po vzoru tujih in domačih uveljav-
ljenih inštrumentov oz. preizkusov smo oblikovali Preizkus za ocenjevanje
predbralnih zmožnosti. Razvitost zgodnjih bralnih zmožnosti smo ugotavlja-
li s Testom zgodnjih bralnih zmožnosti (Jurišić, 2001). Preizkuse smo uporabi-
li na vzorcu 307-ih otrok v starosti od 5 do 7 let. S pomočjo diskriminativne
analize smo ugotovili, katere spremenljivke Preizkusa predbralnih zmožnos-
ti najbolje ločujejo skupino otrok, ki kažejo tveganje za nastanek težav na po-
dročju branja, od skupine otrok brez tveganja. Rezultati raziskave so pokazali,
da zmožnosti prepoznavanja prvega glasu, glasovne analize, priklic besed na
določen fonem, odstranitve glasu ali zloga besedi brez pomena, združevanja
zlogov, kratkotrajnega slušnega spomina in prepoznavanja rim, najbolje razli-
kujejo med posamezniki glede na tveganje za nastanek težav na področju bra-
nja. Pričujoča raziskava potrjuje, da je možno že pred vstopom v šolo ali najka-
raziskovanje v vzgoji in izobraževanju danes
