Page 85 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 85
(80 %). Z možnostjo, da lahko priseljenci še naprej govorijo svoj jezik, se je strinjalo oz.
zelo strinjalo 71 % slovenskih učencev. Najmanj pozitiven odnos so imeli slovenski učenci
do izjave, ki se nanaša na omejevanje priseljevanja, saj je s to izjavo soglašalo 57 % učencev.
Enakopravnost spolov
Vprašalnik za učence je vključeval tudi sklop izjav o enakopravnosti spolov oz. vlogi
žensk v političnem življenju, enakosti pravic spolov ter statusu in vlogah žensk na delov-
nem mestu ter vlogi žensk v družinskem življenju. Spodnja tabela prikazuje nacionalna
povprečja odnosa učencev do enakosti spolov (tako skupno kakor tudi ločeno za deklice
in dečke).
Tabela 44: Odnos do enakih pravic spolov (povprečja odgovorov slovenskih osmošolcev)
Zelo se stri- Strinjam se Ne strinjam se Nikakor se ne
njam % (SE) % (SE) strinjam
% (SE) % (SE)
Moški in ženske bi morali imeti enake možno- 70 25 3 2
sti za sodelovanje v vladi. (1,1) (1,1) (0,4) (0,3)
Moški in ženske bi morali imeti v vseh pogle- 68 25 5 2
dih enake pravice. (1,1) (0,9) (0,4) (0,3)
Ženske se ne bi smele ukvarjati s politiko. 6 7 23 64
(0,5) (0,6) (0,9) (1,1)
Kadar zaposlitev primanjkuje, bi morali moški 7 10 26 57
imeti večjo pravico do zaposlitve kot ženske. (0,5) (0,7) (0,8) (1,1)
Moški in ženske bi morali za enako delo dobi- 68 23 6 3
ti enako plačo. (1,0) (0,8) (0,5) (0,4)
Moški so bolje usposobljeni za politične vodi- 10 19 27 44
telje kot ženske. (0,5) (0,7) (0,9) (1,0)
Najpomembnejša naloga žensk bi morala biti 15 27 28 30
skrb za otroke. (0,8) (0,8) (0,8) (1,0)
Vir: Baza podatkov ICCS 2009.
Kot je razvidno iz zgornje tabele, učenci v vseh sodelujočih državah močno podpirajo
enake pravice žensk, saj jih je več kot 90 % na vprašanje odgovorilo pritrdilno. Slovenski
učenci so pri tem še nekoliko nad mednarodnim povprečjem, najmočneje pa pravice žen-
sk podpirajo na Tajvanu, Švedskem, Norveškem, Irskem ter v Španiji, Angliji, Lihtenštaj-
nu in na Finskem. V primerjavi z rezultati raziskave leta 1999 se je v Sloveniji podpora re-
85
zelo strinjalo 71 % slovenskih učencev. Najmanj pozitiven odnos so imeli slovenski učenci
do izjave, ki se nanaša na omejevanje priseljevanja, saj je s to izjavo soglašalo 57 % učencev.
Enakopravnost spolov
Vprašalnik za učence je vključeval tudi sklop izjav o enakopravnosti spolov oz. vlogi
žensk v političnem življenju, enakosti pravic spolov ter statusu in vlogah žensk na delov-
nem mestu ter vlogi žensk v družinskem življenju. Spodnja tabela prikazuje nacionalna
povprečja odnosa učencev do enakosti spolov (tako skupno kakor tudi ločeno za deklice
in dečke).
Tabela 44: Odnos do enakih pravic spolov (povprečja odgovorov slovenskih osmošolcev)
Zelo se stri- Strinjam se Ne strinjam se Nikakor se ne
njam % (SE) % (SE) strinjam
% (SE) % (SE)
Moški in ženske bi morali imeti enake možno- 70 25 3 2
sti za sodelovanje v vladi. (1,1) (1,1) (0,4) (0,3)
Moški in ženske bi morali imeti v vseh pogle- 68 25 5 2
dih enake pravice. (1,1) (0,9) (0,4) (0,3)
Ženske se ne bi smele ukvarjati s politiko. 6 7 23 64
(0,5) (0,6) (0,9) (1,1)
Kadar zaposlitev primanjkuje, bi morali moški 7 10 26 57
imeti večjo pravico do zaposlitve kot ženske. (0,5) (0,7) (0,8) (1,1)
Moški in ženske bi morali za enako delo dobi- 68 23 6 3
ti enako plačo. (1,0) (0,8) (0,5) (0,4)
Moški so bolje usposobljeni za politične vodi- 10 19 27 44
telje kot ženske. (0,5) (0,7) (0,9) (1,0)
Najpomembnejša naloga žensk bi morala biti 15 27 28 30
skrb za otroke. (0,8) (0,8) (0,8) (1,0)
Vir: Baza podatkov ICCS 2009.
Kot je razvidno iz zgornje tabele, učenci v vseh sodelujočih državah močno podpirajo
enake pravice žensk, saj jih je več kot 90 % na vprašanje odgovorilo pritrdilno. Slovenski
učenci so pri tem še nekoliko nad mednarodnim povprečjem, najmočneje pa pravice žen-
sk podpirajo na Tajvanu, Švedskem, Norveškem, Irskem ter v Španiji, Angliji, Lihtenštaj-
nu in na Finskem. V primerjavi z rezultati raziskave leta 1999 se je v Sloveniji podpora re-
85
