Page 88 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 88
Iz odgovorov učencev, ki so prikazani v zgornji tabeli, je razvidno, da je za slovenske
učence zagotavljanje enakopravnosti vseh nacionalnosti v Sloveniji najpomembnejše pri
zagotavljanju enakih možnosti za pridobivanje dobre izobrazbe (93 %) ter enakih možno-
sti za dobro službo (91 %). Nekoliko nižja je podpora pri učenju spoštovanja pripadnikov
vseh nacionalnosti v šolah (89 %). Podobno mnenje imajo slovenski učenci tudi o zagota-
vljanju enakih pravic in odgovornosti pripadnikom vseh nacionalnosti (89 %). Najnižjo
podporo slovenskih učencev je dobila izjava, da bi morali pripadnike vseh nacionalnosti
spodbujati, da na volitvah kandidirajo za politične položaje (68 %).
Zaključek
Kot je bilo predstavljeno v uvodu tega poglavja, so bila v okviru 5. poglavja predstavljena
stališča, drže in vrednote ter nameravano delovanje slovenskih učencev na področju de-
mokracije in državljanstva, pravic in svoboščin, zaupanja v inštitucije ter različnih vidi-
kov državljanske enakosti oz. enakopravnosti ter različnosti (npr. enakost spolov). Učenci
v Sloveniji izražajo visoko stopnjo spoštovanja do Slovenije in njenih dosežkov ter pome-
na nacionalnih simbolov, vendar le 61 % slovenskih učencev soglaša z izjavo, da slovenski
politični sistem deluje dobro.
V primerjavi z rezultati raziskave CIVED iz leta 1999 izstopata predvsem dva podat-
ka, in sicer stopnja zaupanja v inštitucije ter odnos do priseljencev. Kljub temu, da je v
okviru raziskave ICCS 2009 med učenci stopnja zaupanja v inštitucije v Sloveniji nekoliko
nižja od mednarodnega povprečja, je v primerjavi z rezultati raziskave CIVED 1999 le-ta
neprimerno višja, saj je bila v raziskavi CIVED 1999 stopnja zaupanja v inštitucije sloven-
skih učencev najnižja med vsemi sodelujočimi državami. Prav tako se je v pozitivno smer
spremenil odnos do priseljencev, saj so odgovori slovenskih učencev v letu 2009 skladni z
mednarodnim povprečjem.
Na področju zagotavljanja enakopravnosti med odgovori slovenskih učencev izstopa ne-
podpora spodbujanju pripadnikov vseh nacionalnosti, da na volitvah kandidirajo za poli-
tične položaje (68 %). Prav tako nizka je tudi podpora izjavi, da bi morali imeti priseljenci,
ki živijo v državi več let, možnost, da volijo na volitvah (80 %), medtem ko se z enakoprav-
nostjo spolov pri kandidiranju za politične položaje oz. pri sodelovanju v vladi strinja 95
% slovenskih učencev.
88
učence zagotavljanje enakopravnosti vseh nacionalnosti v Sloveniji najpomembnejše pri
zagotavljanju enakih možnosti za pridobivanje dobre izobrazbe (93 %) ter enakih možno-
sti za dobro službo (91 %). Nekoliko nižja je podpora pri učenju spoštovanja pripadnikov
vseh nacionalnosti v šolah (89 %). Podobno mnenje imajo slovenski učenci tudi o zagota-
vljanju enakih pravic in odgovornosti pripadnikom vseh nacionalnosti (89 %). Najnižjo
podporo slovenskih učencev je dobila izjava, da bi morali pripadnike vseh nacionalnosti
spodbujati, da na volitvah kandidirajo za politične položaje (68 %).
Zaključek
Kot je bilo predstavljeno v uvodu tega poglavja, so bila v okviru 5. poglavja predstavljena
stališča, drže in vrednote ter nameravano delovanje slovenskih učencev na področju de-
mokracije in državljanstva, pravic in svoboščin, zaupanja v inštitucije ter različnih vidi-
kov državljanske enakosti oz. enakopravnosti ter različnosti (npr. enakost spolov). Učenci
v Sloveniji izražajo visoko stopnjo spoštovanja do Slovenije in njenih dosežkov ter pome-
na nacionalnih simbolov, vendar le 61 % slovenskih učencev soglaša z izjavo, da slovenski
politični sistem deluje dobro.
V primerjavi z rezultati raziskave CIVED iz leta 1999 izstopata predvsem dva podat-
ka, in sicer stopnja zaupanja v inštitucije ter odnos do priseljencev. Kljub temu, da je v
okviru raziskave ICCS 2009 med učenci stopnja zaupanja v inštitucije v Sloveniji nekoliko
nižja od mednarodnega povprečja, je v primerjavi z rezultati raziskave CIVED 1999 le-ta
neprimerno višja, saj je bila v raziskavi CIVED 1999 stopnja zaupanja v inštitucije sloven-
skih učencev najnižja med vsemi sodelujočimi državami. Prav tako se je v pozitivno smer
spremenil odnos do priseljencev, saj so odgovori slovenskih učencev v letu 2009 skladni z
mednarodnim povprečjem.
Na področju zagotavljanja enakopravnosti med odgovori slovenskih učencev izstopa ne-
podpora spodbujanju pripadnikov vseh nacionalnosti, da na volitvah kandidirajo za poli-
tične položaje (68 %). Prav tako nizka je tudi podpora izjavi, da bi morali imeti priseljenci,
ki živijo v državi več let, možnost, da volijo na volitvah (80 %), medtem ko se z enakoprav-
nostjo spolov pri kandidiranju za politične položaje oz. pri sodelovanju v vladi strinja 95
% slovenskih učencev.
88
