Page 82 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 82
no kot tudi v ostalih sodelujočih državah je samo 20 % učencev soglašalo z izjavo, da
bi raje stalno živeli v drugi državi, saj jih 80 % meni, da je v Sloveniji bolje živeti kot v ve-
čini drugih držav. Odgovori slovenskih učencev kažejo, da je njihov odnos do domolju-
bja oz. tistih razsežnosti državljanske vzgoje, ki jo povezujemo s kultiviranjem le-tega, vse
prej kot enoznačen.2
Učenci so odgovarjali tudi na vprašanje, ali so kaki stranki bolj naklonjeni kot dru-
gim strankam. V Sloveniji je učencev, ki imajo politične strankarske preference, manj, kot
jih je v povprečju v drugih držav. Mednarodno povprečje je 48 %, slovensko povprečje pa
39 % (Koreja 17 %, Finska 27 %, Dominikanska republika 77 %, Mehika 76 % in Malta
72 %). Tudi v sosednji Avstriji ima 67 % učencev strankarske preference. S tem, da jih tudi
med tistimi, ki imajo eno stranko raje kot drugo, le približno četrtina, se pravi 9 % od 39
%, pravi, da so neki stranki zelo naklonjeni. Mednarodno povprečje je nekoliko višje – v
mednarodnem vzorcu je takih učencev 14 %. To priča, da učenci na koncu osnovne šole
že imajo strankarske preference, vendar jih ima samo del učencev. Ni pa nobenega jasnega
merila, na podlagi katerega bi lahko ugotavljali, v katerih državah so take preference moč-
neje izražene. Na Švedskem jih ima strankarske preference 55 % učencev, v sosednji Finski
pa le 27 %, v Rusiji 58 %, na Poljskem pa le 40 %. Poleg podatka, da imajo učenci te staro-
sti že lahko strankarske preference, je nemara značilno prav to, da so glede obsega učen-
cev, ki imajo preference v odnosu do političnih strank, med državami velike razlike. Hi-
poteza, da so te razlike v veliki meri povezane z naravo političnega življenja v posamezni
državi in odnosom do političnih strank v njih, ni pretirano tvegana, vendar tu ni prosto-
ra za natančnejšo razpravo o njej.
Državljanska enakost
V okviru raziskave ICCS 2009 je bil poseben razdelek vprašalnika za učence namenjen
tudi problematiki državljanske enakosti oz. enakosti pravic tako v odnosu do priseljencev
kot tudi v odnosu do enakosti pravic spolov, saj je enakost pravic – tako zgodovinsko ka-
kor tudi teoretično – ena od temeljnih predpostavk sodobnega pojmovanja državljanstva
ter eden od osnovnih pogojev enakega obravnavanja ter s tem povezanega pojmovanja dr-
žavljanske enakosti.
2 Za podrobnejšo predstavitev problematike domoljubja pri poučevanju in učenju državljanske vzgoje oz. patriotizma
nasploh glej Šimenc (ur.) (2012), Kodelja (2011) in Sardoč (2012).
82
bi raje stalno živeli v drugi državi, saj jih 80 % meni, da je v Sloveniji bolje živeti kot v ve-
čini drugih držav. Odgovori slovenskih učencev kažejo, da je njihov odnos do domolju-
bja oz. tistih razsežnosti državljanske vzgoje, ki jo povezujemo s kultiviranjem le-tega, vse
prej kot enoznačen.2
Učenci so odgovarjali tudi na vprašanje, ali so kaki stranki bolj naklonjeni kot dru-
gim strankam. V Sloveniji je učencev, ki imajo politične strankarske preference, manj, kot
jih je v povprečju v drugih držav. Mednarodno povprečje je 48 %, slovensko povprečje pa
39 % (Koreja 17 %, Finska 27 %, Dominikanska republika 77 %, Mehika 76 % in Malta
72 %). Tudi v sosednji Avstriji ima 67 % učencev strankarske preference. S tem, da jih tudi
med tistimi, ki imajo eno stranko raje kot drugo, le približno četrtina, se pravi 9 % od 39
%, pravi, da so neki stranki zelo naklonjeni. Mednarodno povprečje je nekoliko višje – v
mednarodnem vzorcu je takih učencev 14 %. To priča, da učenci na koncu osnovne šole
že imajo strankarske preference, vendar jih ima samo del učencev. Ni pa nobenega jasnega
merila, na podlagi katerega bi lahko ugotavljali, v katerih državah so take preference moč-
neje izražene. Na Švedskem jih ima strankarske preference 55 % učencev, v sosednji Finski
pa le 27 %, v Rusiji 58 %, na Poljskem pa le 40 %. Poleg podatka, da imajo učenci te staro-
sti že lahko strankarske preference, je nemara značilno prav to, da so glede obsega učen-
cev, ki imajo preference v odnosu do političnih strank, med državami velike razlike. Hi-
poteza, da so te razlike v veliki meri povezane z naravo političnega življenja v posamezni
državi in odnosom do političnih strank v njih, ni pretirano tvegana, vendar tu ni prosto-
ra za natančnejšo razpravo o njej.
Državljanska enakost
V okviru raziskave ICCS 2009 je bil poseben razdelek vprašalnika za učence namenjen
tudi problematiki državljanske enakosti oz. enakosti pravic tako v odnosu do priseljencev
kot tudi v odnosu do enakosti pravic spolov, saj je enakost pravic – tako zgodovinsko ka-
kor tudi teoretično – ena od temeljnih predpostavk sodobnega pojmovanja državljanstva
ter eden od osnovnih pogojev enakega obravnavanja ter s tem povezanega pojmovanja dr-
žavljanske enakosti.
2 Za podrobnejšo predstavitev problematike domoljubja pri poučevanju in učenju državljanske vzgoje oz. patriotizma
nasploh glej Šimenc (ur.) (2012), Kodelja (2011) in Sardoč (2012).
82
