Page 66 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 66
učencem osmega razreda v letu 1999 ustrezali učenci devetega razreda v letu 2000. Pri-
merjava pokaže, da se je vednost učencev statistično pomembno zmanjšala v 8 sodelujo-
čih državah, v 7 ni bilo statistično pomembnih razlik, v 1 pa se je vednost učencev v obdo-
bju 1999 in 2009 statistično pomembno povečala. Ta država je Slovenija. To priča, da so
se na področju državljanske vzgoje v obdobju med leti 1999 in 2009 v Sloveniji zgodile po-
zitivne spremembe. Težko je pokazati na en sam dejavnik, saj je šlo za pestro dogajanje na
področju državljanskega izobraževanja in vzgoje: od konferenc, predavanj, seminarjev do
obilice novih gradiv. Niti ni tako pomembno, kaj je imelo večji vpliv, pomembno je, da se
je skupni učinek vsega dogajanja poznal tudi v znanju učencev.
Slika 6: Državljanska vednost, leta šolanja, povprečna starost in percentilni graf (dodatni razred).
Vir: ICCS 2009 (mednarodno poročilo), tabela 3.15 (str. 83).
Ker so 4 države v raziskavo vključile tako 8. kot tudi 9. razred, je mogoča primerjava
med dosežki osmošolcev in dosežki eno leto starejših učencev. V vseh 4 državah so bili do-
sežki eno leto starejših učencev statistično pomembno višji: na Norveškem za 23 točk, v
66
merjava pokaže, da se je vednost učencev statistično pomembno zmanjšala v 8 sodelujo-
čih državah, v 7 ni bilo statistično pomembnih razlik, v 1 pa se je vednost učencev v obdo-
bju 1999 in 2009 statistično pomembno povečala. Ta država je Slovenija. To priča, da so
se na področju državljanske vzgoje v obdobju med leti 1999 in 2009 v Sloveniji zgodile po-
zitivne spremembe. Težko je pokazati na en sam dejavnik, saj je šlo za pestro dogajanje na
področju državljanskega izobraževanja in vzgoje: od konferenc, predavanj, seminarjev do
obilice novih gradiv. Niti ni tako pomembno, kaj je imelo večji vpliv, pomembno je, da se
je skupni učinek vsega dogajanja poznal tudi v znanju učencev.
Slika 6: Državljanska vednost, leta šolanja, povprečna starost in percentilni graf (dodatni razred).
Vir: ICCS 2009 (mednarodno poročilo), tabela 3.15 (str. 83).
Ker so 4 države v raziskavo vključile tako 8. kot tudi 9. razred, je mogoča primerjava
med dosežki osmošolcev in dosežki eno leto starejših učencev. V vseh 4 državah so bili do-
sežki eno leto starejših učencev statistično pomembno višji: na Norveškem za 23 točk, v
66
