Page 63 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 63
Razlike med spoloma
Učenke so v vseh sodelujočih državah izkazale boljše znanje od učencev in v večini dr-
žav je razlika med dosežki deklet in fantov tudi statistično pomembna. Na mednarodni
ravni učenke izkazujejo 22 točk višje znanje kot učenci, v Sloveniji pa je ta razlika 30 točk,
iz česar sledi, da Slovenija spada med države z bolj poudarjeno razliko med dosežki de-
klet in fantov.2 Povprečni dosežek slovenskih učencev je bil 501 točka (mednarodno pov-
prečje je 489 točk), povprečni dosežek slovenskih učenk pa 531 točk (mednarodno pov-
prečje je 511). To pomeni, da so fanti presegali mednarodno povprečje za 12 točk, dekleta
pa za 20 točk. Razlika med spoloma v Sloveniji se je pokazala tudi pri ravneh zahtevno-
sti. Pod prvo ravnjo zahtevnosti je bilo 12,5 % fantov in 4,4 % deklet, na prvi ravni je 28,6
% fantov in 21,3 % deklet, na drugi ravni je 33,4% fantov in 39,4% deklet, na tretji ravni je
25,4% fantov in 34,9 % deklet. Vidimo, da je bilo pod prvo ravnjo trikrat več učencev kot
učenk in da je bilo na tretji ravni slabih 10 % več učenk kot učencev. A kljub tej porazde-
litvi razlik med spoloma, kjer so bili učenci bolj zastopani na dveh nižjih ravneh (oziroma
na predravni in prvi ravni), učenke pa na dveh višjih, je za oba spola veljalo, da je bila naj-
številčnejša skupina na drugi zahtevnostni ravni. Kljub temu, da so dekleta izkazovala viš-
jo stopnjo znanja kot fantje, je bilo tudi pri njih razmerje med drugo in tretjo ravnjo zah-
tevnosti v prid drugi.
Nekateri avtorji so opozarjali na boljši uspeh učenk v mednarodnih raziskavah bral-
ne pismenosti, zlasti v raziskavi PISA. Ker je poznavanje vsebin s področja državljanstva
povezano s sposobnostmi na ravni bralne pismenosti in ker tudi preverjanje znanja teme-
lji na branju in razumevanju krajših besedil, je enega od razlogov za razlike v dosežkih na
področju državljanske vednosti bržčas iskati v razlikah na področju bralne pismenosti.
Vidik bralne pismenosti je v Sloveniji še posebej pomemben zato, ker so dosežki slo-
venskih učenk in učencev pri mednarodnih raziskavah bralne pismenosti praviloma slabši
kot pri matematični in naravoslovni pismenosti. Če pogledamo uspeh slovenskih učencev
in učenk v raziskavi državljanske vzgoje iz leta 2009, pa zanje velja, da je bil njihov dose-
žek tako pri vprašanjih s krajšimi kot tudi pri vprašanjih z daljšimi zaprtimi besedili (se
pravi vprašanjih, ki so terjala nekaj več branja) nad mednarodnim povprečjem. Pri odpr-
tih vprašanjih, ki so zahtevala zapisovanje odgovorov, pa je bil njihov dosežek pod medna-
rodnim povprečjem. Iz tega bi lahko izpeljali hipotezo, da pri slovenskih učencih ni toli-
2 Naj dodamo, da je bila Slovenija v raziskavi iz leta 1999 edina država, v kateri je bil dosežek učenk statistično pomemb-
no višji od dosežka učencev (mednarodno povprečje je bilo leta 1999 določeno kot 100, in učenke so dosegle 102 toč-
ki, učenci pa 99).
63
Učenke so v vseh sodelujočih državah izkazale boljše znanje od učencev in v večini dr-
žav je razlika med dosežki deklet in fantov tudi statistično pomembna. Na mednarodni
ravni učenke izkazujejo 22 točk višje znanje kot učenci, v Sloveniji pa je ta razlika 30 točk,
iz česar sledi, da Slovenija spada med države z bolj poudarjeno razliko med dosežki de-
klet in fantov.2 Povprečni dosežek slovenskih učencev je bil 501 točka (mednarodno pov-
prečje je 489 točk), povprečni dosežek slovenskih učenk pa 531 točk (mednarodno pov-
prečje je 511). To pomeni, da so fanti presegali mednarodno povprečje za 12 točk, dekleta
pa za 20 točk. Razlika med spoloma v Sloveniji se je pokazala tudi pri ravneh zahtevno-
sti. Pod prvo ravnjo zahtevnosti je bilo 12,5 % fantov in 4,4 % deklet, na prvi ravni je 28,6
% fantov in 21,3 % deklet, na drugi ravni je 33,4% fantov in 39,4% deklet, na tretji ravni je
25,4% fantov in 34,9 % deklet. Vidimo, da je bilo pod prvo ravnjo trikrat več učencev kot
učenk in da je bilo na tretji ravni slabih 10 % več učenk kot učencev. A kljub tej porazde-
litvi razlik med spoloma, kjer so bili učenci bolj zastopani na dveh nižjih ravneh (oziroma
na predravni in prvi ravni), učenke pa na dveh višjih, je za oba spola veljalo, da je bila naj-
številčnejša skupina na drugi zahtevnostni ravni. Kljub temu, da so dekleta izkazovala viš-
jo stopnjo znanja kot fantje, je bilo tudi pri njih razmerje med drugo in tretjo ravnjo zah-
tevnosti v prid drugi.
Nekateri avtorji so opozarjali na boljši uspeh učenk v mednarodnih raziskavah bral-
ne pismenosti, zlasti v raziskavi PISA. Ker je poznavanje vsebin s področja državljanstva
povezano s sposobnostmi na ravni bralne pismenosti in ker tudi preverjanje znanja teme-
lji na branju in razumevanju krajših besedil, je enega od razlogov za razlike v dosežkih na
področju državljanske vednosti bržčas iskati v razlikah na področju bralne pismenosti.
Vidik bralne pismenosti je v Sloveniji še posebej pomemben zato, ker so dosežki slo-
venskih učenk in učencev pri mednarodnih raziskavah bralne pismenosti praviloma slabši
kot pri matematični in naravoslovni pismenosti. Če pogledamo uspeh slovenskih učencev
in učenk v raziskavi državljanske vzgoje iz leta 2009, pa zanje velja, da je bil njihov dose-
žek tako pri vprašanjih s krajšimi kot tudi pri vprašanjih z daljšimi zaprtimi besedili (se
pravi vprašanjih, ki so terjala nekaj več branja) nad mednarodnim povprečjem. Pri odpr-
tih vprašanjih, ki so zahtevala zapisovanje odgovorov, pa je bil njihov dosežek pod medna-
rodnim povprečjem. Iz tega bi lahko izpeljali hipotezo, da pri slovenskih učencih ni toli-
2 Naj dodamo, da je bila Slovenija v raziskavi iz leta 1999 edina država, v kateri je bil dosežek učenk statistično pomemb-
no višji od dosežka učencev (mednarodno povprečje je bilo leta 1999 določeno kot 100, in učenke so dosegle 102 toč-
ki, učenci pa 99).
63
