Page 60 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 60
zgornje slike je razvidno, da dosežki segajo od 380 točk do 576 točk. Slovenski učenci so
dosegli vrednost 515 točk, kar jih uvršča nekoliko nad mednarodno povprečje. Spadajo v
skupino 18 držav z dosežki nad mednarodnim povprečjem. V tej skupini izrazito izstopa-
jo Finska, Danska, Južna Koreja in Tajvan s povprečnimi dosežki nad 550 točk. Statistič-
no pomembno boljši rezultat od Slovenije so dosegli še učenci Švedske, Poljske, Irske, Švi-
ce, Lihtenštajna, Italije in Slovaške. Dosežki Estonije, Anglije, Nove Zelandije, Slovenije,
Norveške Belgije in Češke pa se med seboj statistično pomembno ne razlikujejo.
Opozoriti velja, da so bili v Angliji, Novi Zelandiji in Paragvaju v preizkus vključeni
učenci 9. razreda, kar pomeni, da so osnovno šolo obiskovali leto več kot njihovi vrstniki.
Opozoriti velja tudi na povprečno starost vključenih dijakov: povprečna starost učencev je
segala od 13,7 let do 15,5 let, kar pomeni, da so bili slovenski učenci s povprečno starostjo
13,7 let najmlajši (skupaj z Norveško in Grčijo, kjer je bila povprečna starost učencev prav
tako 13,7 let). Povprečna starost učencev evropskih držav je bila pol leta višja, 14,4 leta.
Porazdelitev državljanske vednosti po ravneh zahtevnosti
V Sloveniji samo 9 % učencev ne dosega prve ravni, kar nas uvršča med države, ki zagoto-
vijo razmeroma dobro znanje veliki večini učencev (mednarodno povprečje je 16 % učen-
cev). Prvo zahtevnostno raven v Sloveniji dosega 25 % učencev, drugo 36 % učencev in
tretjo 30 % učencev (mednarodno povprečje je 26 %, 31 % in 28 %). V države z višjimi pov-
prečnimi dosežki od slovenskih največ učencev dosega najvišjo, 3. raven, v treh najvišje
uvrščenih državah je učencev na tretji ravni več kot polovica. S Slovenijo se na lestvici zač-
nejo države, kjer je največ učencev uvrščeno na drugo zahtevnostno raven.
Za Slovenijo je značilna razmeroma majhna razpršenost dosežkov učencev, kar pome-
ni, da dosežek učencev na 5. percentilu (z dosežkom 372) ni izrazito nižji od povprečne-
ga dosežka (516). V večini držav je bila razlika med 5. in 95. percentilom okrog 300 točk,
v Sloveniji pa nekoliko manj (288 točk). Žal pa velja tudi, da dosežek najboljših učencev,
se pravi dosežek na 95. percentilu (660), ni izrazito boljši od povprečnega dosežka. Dose-
žek učencev na 95. percentilu finskih učencev je 710, učencev v Novi Zelandiji in Angliji,
če omenimo državi, ki sta po povprečnem dosežku uvrščeni tik pred Slovenijo, pa 693 in
690. Tudi dosežek najboljših učencev na Norveškem s 669 točkami na 95. percentilu pre-
sega slovenske učence, čeprav je Norveška po povprečnem dosežku uvrščena za Sloveni-
jo. Slabši učenci v Sloveniji torej ne zaostajajo zelo močno za povprečnimi učenci, vendar
pa najboljši slovenski učenci zaostajajo za najboljšimi učenci v drugih državah. Slovenski
učenci v 9. razredu, ki so sodelovali v raziskavi zaradi primerjave z raziskavo iz leta 1999,
60
dosegli vrednost 515 točk, kar jih uvršča nekoliko nad mednarodno povprečje. Spadajo v
skupino 18 držav z dosežki nad mednarodnim povprečjem. V tej skupini izrazito izstopa-
jo Finska, Danska, Južna Koreja in Tajvan s povprečnimi dosežki nad 550 točk. Statistič-
no pomembno boljši rezultat od Slovenije so dosegli še učenci Švedske, Poljske, Irske, Švi-
ce, Lihtenštajna, Italije in Slovaške. Dosežki Estonije, Anglije, Nove Zelandije, Slovenije,
Norveške Belgije in Češke pa se med seboj statistično pomembno ne razlikujejo.
Opozoriti velja, da so bili v Angliji, Novi Zelandiji in Paragvaju v preizkus vključeni
učenci 9. razreda, kar pomeni, da so osnovno šolo obiskovali leto več kot njihovi vrstniki.
Opozoriti velja tudi na povprečno starost vključenih dijakov: povprečna starost učencev je
segala od 13,7 let do 15,5 let, kar pomeni, da so bili slovenski učenci s povprečno starostjo
13,7 let najmlajši (skupaj z Norveško in Grčijo, kjer je bila povprečna starost učencev prav
tako 13,7 let). Povprečna starost učencev evropskih držav je bila pol leta višja, 14,4 leta.
Porazdelitev državljanske vednosti po ravneh zahtevnosti
V Sloveniji samo 9 % učencev ne dosega prve ravni, kar nas uvršča med države, ki zagoto-
vijo razmeroma dobro znanje veliki večini učencev (mednarodno povprečje je 16 % učen-
cev). Prvo zahtevnostno raven v Sloveniji dosega 25 % učencev, drugo 36 % učencev in
tretjo 30 % učencev (mednarodno povprečje je 26 %, 31 % in 28 %). V države z višjimi pov-
prečnimi dosežki od slovenskih največ učencev dosega najvišjo, 3. raven, v treh najvišje
uvrščenih državah je učencev na tretji ravni več kot polovica. S Slovenijo se na lestvici zač-
nejo države, kjer je največ učencev uvrščeno na drugo zahtevnostno raven.
Za Slovenijo je značilna razmeroma majhna razpršenost dosežkov učencev, kar pome-
ni, da dosežek učencev na 5. percentilu (z dosežkom 372) ni izrazito nižji od povprečne-
ga dosežka (516). V večini držav je bila razlika med 5. in 95. percentilom okrog 300 točk,
v Sloveniji pa nekoliko manj (288 točk). Žal pa velja tudi, da dosežek najboljših učencev,
se pravi dosežek na 95. percentilu (660), ni izrazito boljši od povprečnega dosežka. Dose-
žek učencev na 95. percentilu finskih učencev je 710, učencev v Novi Zelandiji in Angliji,
če omenimo državi, ki sta po povprečnem dosežku uvrščeni tik pred Slovenijo, pa 693 in
690. Tudi dosežek najboljših učencev na Norveškem s 669 točkami na 95. percentilu pre-
sega slovenske učence, čeprav je Norveška po povprečnem dosežku uvrščena za Sloveni-
jo. Slabši učenci v Sloveniji torej ne zaostajajo zelo močno za povprečnimi učenci, vendar
pa najboljši slovenski učenci zaostajajo za najboljšimi učenci v drugih državah. Slovenski
učenci v 9. razredu, ki so sodelovali v raziskavi zaradi primerjave z raziskavo iz leta 1999,
60
