Page 156 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
lozofije, ki se kaže v tem, da se kitajskemu kulturno-jezikovnemu krogu
približuje skozi optiko matičnega jezika in pisave. To izhodišče je temelj­
nega pomena že zato, ker je samo na ta način možno – vsaj v določenem
okviru, ki ga zakoliči samo bistvo znanstvene metodologije – premostiti
absolutno dihotomijo aktivnega subjekta in pasivnega objekta kulturo­
loških raziskav: uporaba primarnih virov v kitajščini omogoča vpogled v
strukturo vprašanj in interpretacij, lastnih socializacijskim, vsebinskim
in metodičnim izhodiščem družb, ki tvorijo predmet raziskav.
Soočanje in razumevanje tako imenovanih »tujih kultur« je vselej
povezano s problematiko različnih jezikov, tradicij, zgodovin in socializa­
cij. Interpretacije različnih vidikov in elementov »neevropskih« kultur
so vselej povezane tako z geografsko, politično in ekonomsko pozicijo su­
bjekta, ki jih interpretira, kot tudi interpretiranega objekta. Medkulturne
raziskave torej na vsak način vključujejo problematiko prevajanja. Pri tem
ne gre zgolj za jezikovno, temveč tudi za diskurzivno prevajanje, ki vklju­
čuje tolmačenje posamičnih besedilnih in govornih struktur, kategorij,
konceptov in vrednot v različnih sociokulturnih kontekstih. Pri tem na­
mreč pogosto prihaja do diskrepance med enakim etimološko-funkcio­
nalnim pojmovanjem določenega izraza na eni, in včasih popolnoma raz­
ličnim dojemanjem istega izraza na nivoju splošnega, družbeno veljavne­
ga socialnega konteksta v obeh obravnavanih družbah na drugi strani. Ta
problem avtorica konkretno ponazori s študijo o kulturni opredeljenosti
različnega dojemanja pojma avtonomije v Evropi in na Kitajskem.
Jana S. Rošker je v pričujoči knjigi natančno raziskala posebnosti tra­
dicionalnih kitajskih teorij države in z njimi sovpadajočih ideologij. Pri
tem se je osredotočila predvsem na najvplivnejše struje v klasični kitajski
idejni zgodovini, zlasti na državotvorni konfucianizem. Ta je (po dinastiji
Han, 206–220 pr. n. št.) predstavljal osrednjo uradno državno doktrino,
ki je prevladovala skozi celotni zgodovinski proces tradicionalne in pred­
moderne Kitajske. Poleg tega pa bralcem in bralkam predstavi tudi anali­
zo drugih pomembnih diskurzov na tem področju, kot na primer državne
teorije osrednjih predstavnikov moistične, nomenalistične in legalistične
šole. Knjiga vsebuje tudi obsežno predstavitev daoističnih pristopov, ki so
bili v glavnem opredeljeni z negacijo državnih inštitucij.
Avtorica na začetku knjige vzpostavi teoretsko osnovo same študije,
kateri sledita opis in interpretacija zgodovinskega razvoja klasičnih ki­
tajskih teorij države ter analiza njihovih povezav z različnimi civilnimi
organizacijami. Knjiga se konča s predstavitvijo vpliva klasičnih držav­
no-teoretskih diskurzov na sodobne kitajske državne ideologije.