Page 22 - Šterman Ivančič, Klaudija, ur. Izhodišča merjenja finančne pismenosti v raziskavi PISA 2012 s primeri nalog. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2013. Digitalna knjižnica, Documenta 8
P. 22
so te smeri razvoja najbolj očitne v razvitih državah, se podobne težave pojavljajo tudi v
številnih gospodarstvih v razvoju.
Povečana ponudba različnih vrst finančnih proizvodov in
storitev
Vedno več potrošnikov ima dostop do velikega števila različnih vrst finančnih proi-
zvodov in storitev, in to od različnih ponudnikov in po različnih poteh. Posledica razvo-
ja tehnologije in deregulacije je povečana dostopnost vseh vrst finančnih produktov, od
tekočih računov do nakazil, kreditov in lastniških portfeljev. Proizvodi, ki so na voljo,
postajajo vse bolj zapleteni, posamezniki pa morajo primerjati veliko dejavnikov, kot so
stroški vodenja računa, prejete ali plačane obresti, trajanje pogodbe in izpostavljenost tve-
ganju. Oceniti in izbrati morajo tudi ustrezne ponudnike in poti dostave iz široke množi-
ce možne izbire, med drugim tudi družbenih skupin, tradicionalnih finančnih ustanov,
spletnih bank in ponudnikov storitev mobilne telefonije.
Potrošniki zlasti pogosto potrebujejo dostop do bank, da lahko pošljejo in sprejmejo
elektronska plačila, kot so prihodki, nakazila in spletne transakcije, in tudi da opravijo ne-
posredne transakcije v tistih družbah, ki ne poslujejo več z gotovino in čeki. Posamezni-
ki, ki nimajo dostopa do bančnih storitev, pogosto plačajo več za gotovinske transakcije,
tako da uporabijo neformalne finančne storitve, ki jih ponujajo npr. izposojevalnice de-
narja (glej npr. Kempson et al., 2005).
Posledica teh trendov je prenos odgovornosti za pomembne finančne odločitve na ple-
ča posameznika, hkrati pa so povečali možnost izbire za večino ljudi in zapletenost finanč-
nih odločitev. Pri vsem tem naj bi bil posameznik dovolj finančno pismen, da bi sebe in
svoje sorodnike zaščitil ter sebi in njim zagotovil finančno varnost.
Dejavnosti OECD na področju finančnega izobraževanja
Leta 2003 je OECD začel daljnosežen finančnoizobraževalni projekt, da bi se odzval
na vse večjo zaskrbljenost vlad glede možnih posledic slabe finančne pismenosti. S tem
projektom se ukvarjata dva odbora OECD: Odbor za finančne trge (CMF) in Odbor za
zavarovanja in zasebne pokojnine (IPPC). Leta 2008 je OECD oblikoval Mednarodno
mrežo finančnega izobraževanja (INFE), ki naj bi uporabila in vključila izkušnje in znanje
iz razvitih gospodarstev ter gospodarstev v razvoju. Trenutno je v mreži več kot 138 jav-
nih ustanov iz 68 držav. Člani se zberejo dvakrat na leto, da razpravljajo o najnovejših do-
godkih v njihovih državah in da razvijejo analitične in primerjalne študije, metodologije,
najboljše prakse in smernice za glavna prednostna področja. V tem kontekstu je OECD in
22
številnih gospodarstvih v razvoju.
Povečana ponudba različnih vrst finančnih proizvodov in
storitev
Vedno več potrošnikov ima dostop do velikega števila različnih vrst finančnih proi-
zvodov in storitev, in to od različnih ponudnikov in po različnih poteh. Posledica razvo-
ja tehnologije in deregulacije je povečana dostopnost vseh vrst finančnih produktov, od
tekočih računov do nakazil, kreditov in lastniških portfeljev. Proizvodi, ki so na voljo,
postajajo vse bolj zapleteni, posamezniki pa morajo primerjati veliko dejavnikov, kot so
stroški vodenja računa, prejete ali plačane obresti, trajanje pogodbe in izpostavljenost tve-
ganju. Oceniti in izbrati morajo tudi ustrezne ponudnike in poti dostave iz široke množi-
ce možne izbire, med drugim tudi družbenih skupin, tradicionalnih finančnih ustanov,
spletnih bank in ponudnikov storitev mobilne telefonije.
Potrošniki zlasti pogosto potrebujejo dostop do bank, da lahko pošljejo in sprejmejo
elektronska plačila, kot so prihodki, nakazila in spletne transakcije, in tudi da opravijo ne-
posredne transakcije v tistih družbah, ki ne poslujejo več z gotovino in čeki. Posamezni-
ki, ki nimajo dostopa do bančnih storitev, pogosto plačajo več za gotovinske transakcije,
tako da uporabijo neformalne finančne storitve, ki jih ponujajo npr. izposojevalnice de-
narja (glej npr. Kempson et al., 2005).
Posledica teh trendov je prenos odgovornosti za pomembne finančne odločitve na ple-
ča posameznika, hkrati pa so povečali možnost izbire za večino ljudi in zapletenost finanč-
nih odločitev. Pri vsem tem naj bi bil posameznik dovolj finančno pismen, da bi sebe in
svoje sorodnike zaščitil ter sebi in njim zagotovil finančno varnost.
Dejavnosti OECD na področju finančnega izobraževanja
Leta 2003 je OECD začel daljnosežen finančnoizobraževalni projekt, da bi se odzval
na vse večjo zaskrbljenost vlad glede možnih posledic slabe finančne pismenosti. S tem
projektom se ukvarjata dva odbora OECD: Odbor za finančne trge (CMF) in Odbor za
zavarovanja in zasebne pokojnine (IPPC). Leta 2008 je OECD oblikoval Mednarodno
mrežo finančnega izobraževanja (INFE), ki naj bi uporabila in vključila izkušnje in znanje
iz razvitih gospodarstev ter gospodarstev v razvoju. Trenutno je v mreži več kot 138 jav-
nih ustanov iz 68 držav. Člani se zberejo dvakrat na leto, da razpravljajo o najnovejših do-
godkih v njihovih državah in da razvijejo analitične in primerjalne študije, metodologije,
najboljše prakse in smernice za glavna prednostna področja. V tem kontekstu je OECD in
22
