Page 207 - Polona Kelava, Neformalno učenje? Kaj je to? Dissertationes 24, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2013
P. 207
ustvarjanje novih priložnosti za učenje ... 207
predstavniki delodajalcev, strokovnimi inštitucijami ter ministrstvi) in
posamezniki. Spodbujena je bila izmenjava mnenj in prvi poskusi pri-
znavanj rezultatov neformalnega in priložnostnega učenja na šolah, ki
do sedaj s tem niso imele pozitivnih izkušenj (Kunčič, 2012).
V letu 2008 so konzorciji poklicnih in srednjih strokovnih šol
(MUNUS II, KONZORCIJ BIOTEHNIŠKIH ŠOL SLOVENIJE
in UNISVET) v svoje projekte, sofinancirane s strani Evropskega soci-
alnega sklada, vključili aktivnost »Priznavanje neformalnih znanj« in
oblikovali delovne skupine, ki so v koordinaciji s Centrom RS za poklic-
no izobraževanje iskale konkretne rešitve pri implementaciji sistema pri-
znavanja neformalno pridobljenega znanja, saj gre za področje, na ka-
terem tudi druge države še nimajo razvitih vseh strokovnih rešitev. Po-
dobne aktivnosti so se odvijale tudi na področju višjega strokovnega iz-
obraževanja (projekt IMPLETUM) in na področju izobraževanja odra-
slih (projekt UNIP).
V okviru vseh navedenih projektov, ki so zajemali tako redne kot
izredne oblike izobraževanja (dijake, študente in odrasle), je bila težnja
oblikovati natančnejša merila za priznavanje neformalno pridobljenega
znanja, razviti orodja in modele vrednotenja ter priznavanja neformal-
no pridobljenega znanja, oblikovati dokumentacijo za formalno izpelja-
vo postopka ter usposobiti izvajalce postopkov. Za kvalitetno izpeljavo
postopka in ustrezen končni rezultat je namreč izrednega pomena tudi
ustrezna usposobljenost izvajalcev postopka vrednotenja neformalno in
priložnostno pridobljenega znanja.
Božič Horvat (2012: 143) pravi, da je delovna skupina v projektu
Munus 2 v aktivnosti Priznavanje neformalnih znanj (PNZ) pri pripravi
modela priznavanja neformalno pridobljenega znanja želela razviti orod-
ja, s katerimi bi šola na sistematičen in pregleden način posamezniku
priznala neformalno pridobljena znanja in spretnosti.
»Nastal je model priznavanja, ki posamezniku omogoča vrednotenje in pri-
znavanje tistih neformalno pridobljenih kompetenc, ki so primerljive s pred-
pisanimi v javno veljavnih izobraževalnih programih. Vzporedno z razvija-
njem modela smo odgovorili na številna vprašanja o procesu priznavanja,
dokumentaciji v postopku in o zagotavljanju kakovosti postopka, vendar pa
nekatere dileme ostajajo nerazrešene.« (Božič Horvat, 2012: 143)
V aktivnosti priznavanje neformalnih znanj v okviru projekta
UNISVETso nastala priporočila za kandidate ter svetovalce in ocenje-
valce v postopku, ki vsakemu od njih dajejo potrebne ključne informaci-
je in usmeritve. Za potrebe poenotenja izpeljave in spremljave postopka
predstavniki delodajalcev, strokovnimi inštitucijami ter ministrstvi) in
posamezniki. Spodbujena je bila izmenjava mnenj in prvi poskusi pri-
znavanj rezultatov neformalnega in priložnostnega učenja na šolah, ki
do sedaj s tem niso imele pozitivnih izkušenj (Kunčič, 2012).
V letu 2008 so konzorciji poklicnih in srednjih strokovnih šol
(MUNUS II, KONZORCIJ BIOTEHNIŠKIH ŠOL SLOVENIJE
in UNISVET) v svoje projekte, sofinancirane s strani Evropskega soci-
alnega sklada, vključili aktivnost »Priznavanje neformalnih znanj« in
oblikovali delovne skupine, ki so v koordinaciji s Centrom RS za poklic-
no izobraževanje iskale konkretne rešitve pri implementaciji sistema pri-
znavanja neformalno pridobljenega znanja, saj gre za področje, na ka-
terem tudi druge države še nimajo razvitih vseh strokovnih rešitev. Po-
dobne aktivnosti so se odvijale tudi na področju višjega strokovnega iz-
obraževanja (projekt IMPLETUM) in na področju izobraževanja odra-
slih (projekt UNIP).
V okviru vseh navedenih projektov, ki so zajemali tako redne kot
izredne oblike izobraževanja (dijake, študente in odrasle), je bila težnja
oblikovati natančnejša merila za priznavanje neformalno pridobljenega
znanja, razviti orodja in modele vrednotenja ter priznavanja neformal-
no pridobljenega znanja, oblikovati dokumentacijo za formalno izpelja-
vo postopka ter usposobiti izvajalce postopkov. Za kvalitetno izpeljavo
postopka in ustrezen končni rezultat je namreč izrednega pomena tudi
ustrezna usposobljenost izvajalcev postopka vrednotenja neformalno in
priložnostno pridobljenega znanja.
Božič Horvat (2012: 143) pravi, da je delovna skupina v projektu
Munus 2 v aktivnosti Priznavanje neformalnih znanj (PNZ) pri pripravi
modela priznavanja neformalno pridobljenega znanja želela razviti orod-
ja, s katerimi bi šola na sistematičen in pregleden način posamezniku
priznala neformalno pridobljena znanja in spretnosti.
»Nastal je model priznavanja, ki posamezniku omogoča vrednotenje in pri-
znavanje tistih neformalno pridobljenih kompetenc, ki so primerljive s pred-
pisanimi v javno veljavnih izobraževalnih programih. Vzporedno z razvija-
njem modela smo odgovorili na številna vprašanja o procesu priznavanja,
dokumentaciji v postopku in o zagotavljanju kakovosti postopka, vendar pa
nekatere dileme ostajajo nerazrešene.« (Božič Horvat, 2012: 143)
V aktivnosti priznavanje neformalnih znanj v okviru projekta
UNISVETso nastala priporočila za kandidate ter svetovalce in ocenje-
valce v postopku, ki vsakemu od njih dajejo potrebne ključne informaci-
je in usmeritve. Za potrebe poenotenja izpeljave in spremljave postopka
