Page 47 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 47
topos (koinós tópos/locus communis) 47
Pri pisanju se ravnajte po korakih:
1. Začnite z nasprotjem ali z ugovorom.
2. Prikažite primerjavo in primerjate nekaj boljšega od napadene-
ga/nekaj slabšega od hvaljenega človeka.
3. Dodajte pregovor, ki graja/hvali pobudo storilca dejanja.
4. Uporabite digresijo (vsebinski odmik), ki naj vsebuje obreklji-
vo/hvalevredno domnevo o preteklem življenju grajane/hvaljene
osebe.
5. Zavrnite misel na sočutje do/Okrepite misel na občudovanje ta-
kega človeka.
Pri obravnavi napak/vrlin upoštevajte sledeča vsebinska izhodišča:
zakonitost (v skladu z zakoni in predpisi), pravičnost (v skladu z določe-
nimi normami in načeli), primernost/koristnost, uporabnost, spodobnost
(v skladu z moralnimi načeli) in posledice.
Primer:
Proti tiranu
(uvod 1) Sprejeli smo zakone in vladamo s pomočjo sodišč, zato
mora po zakonih biti kaznovan tisti, ki skuša zakone izničiti. Če bi
se tak človek zaradi oprostilne sodbe danes vedel prijazneje do ljudi v
prihodnosti, bi mu morda lahko še spregledali kazen. A če se ga sedaj
oprosti, se bo v prihodnosti vedel še bolj nasilno; in kaj je pravičnega v
tem, da smo popustljivi do človeka, ki predstavlja začetek tiranije?
(uvod 2)2 Vsi ostali, ki so izbrani za porotnike, ne utrpijo nobe-
ne škode, če obtoženega oprostijo. Če pa oprostijo obtoženega tirani-
je, porotnikom to škodi, saj potem, ko tiran prevzame oblast, porotno
sodstvo ne obstaja več.
(nasprotje) Zdi se mi, da si boste o namerah tega moža ustvarili na-
tančnejšo sliko, če boste upoštevali namere naših prednikov. Nam v
korist so iznašli vladavino brez gospostva in to upravičeno. Kajti v raz-
ličnih obdobjih ljudi doletijo različne usode in povzročijo, da ti spre-
menijo svoje mnenje. Zato so naši predniki iznašli zakone in popravi-
li nestanovitnost usode s pomočjo nepristranskosti zakonov; tako so
ustvarili enotno merilo razsojanja za vse. In to je vloga zakona v drža-
vah, da popravi nesreče, ki jih je povzročila usoda.
2 Posamezni antični govorniški priročniki so v nekaterih vajah uporabljali pojem uvod v množini (tj.
prooemia), s čimer so zaznamovali niz različnih izjav, ki bi lahko bile primerne za uvod v dejanskem
govoru (Kennedy, 2003: 80).
Pri pisanju se ravnajte po korakih:
1. Začnite z nasprotjem ali z ugovorom.
2. Prikažite primerjavo in primerjate nekaj boljšega od napadene-
ga/nekaj slabšega od hvaljenega človeka.
3. Dodajte pregovor, ki graja/hvali pobudo storilca dejanja.
4. Uporabite digresijo (vsebinski odmik), ki naj vsebuje obreklji-
vo/hvalevredno domnevo o preteklem življenju grajane/hvaljene
osebe.
5. Zavrnite misel na sočutje do/Okrepite misel na občudovanje ta-
kega človeka.
Pri obravnavi napak/vrlin upoštevajte sledeča vsebinska izhodišča:
zakonitost (v skladu z zakoni in predpisi), pravičnost (v skladu z določe-
nimi normami in načeli), primernost/koristnost, uporabnost, spodobnost
(v skladu z moralnimi načeli) in posledice.
Primer:
Proti tiranu
(uvod 1) Sprejeli smo zakone in vladamo s pomočjo sodišč, zato
mora po zakonih biti kaznovan tisti, ki skuša zakone izničiti. Če bi
se tak človek zaradi oprostilne sodbe danes vedel prijazneje do ljudi v
prihodnosti, bi mu morda lahko še spregledali kazen. A če se ga sedaj
oprosti, se bo v prihodnosti vedel še bolj nasilno; in kaj je pravičnega v
tem, da smo popustljivi do človeka, ki predstavlja začetek tiranije?
(uvod 2)2 Vsi ostali, ki so izbrani za porotnike, ne utrpijo nobe-
ne škode, če obtoženega oprostijo. Če pa oprostijo obtoženega tirani-
je, porotnikom to škodi, saj potem, ko tiran prevzame oblast, porotno
sodstvo ne obstaja več.
(nasprotje) Zdi se mi, da si boste o namerah tega moža ustvarili na-
tančnejšo sliko, če boste upoštevali namere naših prednikov. Nam v
korist so iznašli vladavino brez gospostva in to upravičeno. Kajti v raz-
ličnih obdobjih ljudi doletijo različne usode in povzročijo, da ti spre-
menijo svoje mnenje. Zato so naši predniki iznašli zakone in popravi-
li nestanovitnost usode s pomočjo nepristranskosti zakonov; tako so
ustvarili enotno merilo razsojanja za vse. In to je vloga zakona v drža-
vah, da popravi nesreče, ki jih je povzročila usoda.
2 Posamezni antični govorniški priročniki so v nekaterih vajah uporabljali pojem uvod v množini (tj.
prooemia), s čimer so zaznamovali niz različnih izjav, ki bi lahko bile primerne za uvod v dejanskem
govoru (Kennedy, 2003: 80).
