Page 52 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 52
govorniške predvaje
Cilj:
Hvalnica in graja predpostavljata določeno retorično predznanje
na dveh ravneh. Prvo raven predstavlja obvladovanje različnih vidikov
strukture, ki velja za enega glavnih ciljev v večini predhodnih vaj. Pri-
čujoči vaji v tem pogledu predstavljata preskok na višjo zahtevnostno
raven, saj vsebujeta navodila za podrobno hierarhično členitev.1 Druga
raven se dotika neposrednega ubesedovanja, saj vaji predpostavljata spe
cifične jezikovne izbire, ki temeljijo na govorčevi oceni poslušalcev: s ka-
kšnimi besedami hvaliti/grajati nekoga, da bodo poslušalci to naklo
njeno sprejeli. Pozitiven ali negativen oris osebe (živali, predmeta itn.)
svojo prepričljivost in utemeljenost bolj kot katera koli druga vaja dol-
guje občinstvu, saj neposredno nagovarja njihov svet vrednot in splo-
šnih prepričanj o vrlinah in slabostih, kakor tudi konkretne predstave,
ki jih imajo o hvaljeni/grajani osebi (živali, predmetu itn). Kar je lah-
ko pozitivna lastnost, vedenje, ali vrednota za nekega posameznika (ali
skupino), lahko velja za povsem nesprejemljivo pri kom drugem. Zato
gre v obeh vajah tudi za ozaveščanje enega od zelo pomembnih ciljev
v spoznavanju in usvajanju retoričnih principov, ki jo imenujemo reto
rična situacija.2 Slednja predpostavlja razumevanje vseh okoliščin, v ka-
terih mora govorka ali govorec nastopiti (tj. kaj, kdaj, komu in zakaj
52 mora govoriti), pri čemer je v hvalnici in graji ta poudarek usmerjen k
premisleku o občinstvu.
Operativni cilji vaje so:
o Strukturiran prikaz: večravninska členjenost, ki je v funkciji na-
zornega prikaza želenih lastnosti izbranega objekta hvale ali graje.
o Veščine strateškega ubesedovanja: vzpostavljanje primerjave in na-
sprotja, konkretizacija/posploševanje; vzbujanje čustev.
o Ustrezen izbor jezikovnih sredstev glede na kontekst, v katerem je
tema obravnavana.
o Konstrukcija argumentov na podlagi določenih vsebinskih izho-
dišč, ki temeljijo na konkretnih primerih (vzgoja, značajske lastno
sti, telesne vrline/slabosti, družbena (ne)uspešnost).
Naloga:
Izberite katero koli od znanih javnih osebnosti in jo v kratkem
sestavku hvalite zaradi njenih/njegovih vrlin. Pri pisanju se ravnajte
po korakih:
1 V posodobljeni različici vaje ohranjamo okvirno večravninsko členitev, pri čemer smo nekatere
elemente zaradi smiselnosti izpustili. Primer polne členitve je predstavljen v Babič (2006: 78–79).
2 Podrobneje o retorični situaciji pišemo v Žmavc (2011:20–21).
Cilj:
Hvalnica in graja predpostavljata določeno retorično predznanje
na dveh ravneh. Prvo raven predstavlja obvladovanje različnih vidikov
strukture, ki velja za enega glavnih ciljev v večini predhodnih vaj. Pri-
čujoči vaji v tem pogledu predstavljata preskok na višjo zahtevnostno
raven, saj vsebujeta navodila za podrobno hierarhično členitev.1 Druga
raven se dotika neposrednega ubesedovanja, saj vaji predpostavljata spe
cifične jezikovne izbire, ki temeljijo na govorčevi oceni poslušalcev: s ka-
kšnimi besedami hvaliti/grajati nekoga, da bodo poslušalci to naklo
njeno sprejeli. Pozitiven ali negativen oris osebe (živali, predmeta itn.)
svojo prepričljivost in utemeljenost bolj kot katera koli druga vaja dol-
guje občinstvu, saj neposredno nagovarja njihov svet vrednot in splo-
šnih prepričanj o vrlinah in slabostih, kakor tudi konkretne predstave,
ki jih imajo o hvaljeni/grajani osebi (živali, predmetu itn). Kar je lah-
ko pozitivna lastnost, vedenje, ali vrednota za nekega posameznika (ali
skupino), lahko velja za povsem nesprejemljivo pri kom drugem. Zato
gre v obeh vajah tudi za ozaveščanje enega od zelo pomembnih ciljev
v spoznavanju in usvajanju retoričnih principov, ki jo imenujemo reto
rična situacija.2 Slednja predpostavlja razumevanje vseh okoliščin, v ka-
terih mora govorka ali govorec nastopiti (tj. kaj, kdaj, komu in zakaj
52 mora govoriti), pri čemer je v hvalnici in graji ta poudarek usmerjen k
premisleku o občinstvu.
Operativni cilji vaje so:
o Strukturiran prikaz: večravninska členjenost, ki je v funkciji na-
zornega prikaza želenih lastnosti izbranega objekta hvale ali graje.
o Veščine strateškega ubesedovanja: vzpostavljanje primerjave in na-
sprotja, konkretizacija/posploševanje; vzbujanje čustev.
o Ustrezen izbor jezikovnih sredstev glede na kontekst, v katerem je
tema obravnavana.
o Konstrukcija argumentov na podlagi določenih vsebinskih izho-
dišč, ki temeljijo na konkretnih primerih (vzgoja, značajske lastno
sti, telesne vrline/slabosti, družbena (ne)uspešnost).
Naloga:
Izberite katero koli od znanih javnih osebnosti in jo v kratkem
sestavku hvalite zaradi njenih/njegovih vrlin. Pri pisanju se ravnajte
po korakih:
1 V posodobljeni različici vaje ohranjamo okvirno večravninsko členitev, pri čemer smo nekatere
elemente zaradi smiselnosti izpustili. Primer polne členitve je predstavljen v Babič (2006: 78–79).
2 Podrobneje o retorični situaciji pišemo v Žmavc (2011:20–21).
