Page 42 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 42
govorniške predvaje
o ustrezna (ustreza času, prostoru in razmeram, v katerih je izre-
čena) in
o koristna (ima ugodne posledice).
Primer:
Glasbeniki popularne glasbe trdijo, da kakovost njihove glasbe do-
loča le število poslušalcev. (zavrnitev)
(graja) O glasbenikih, ki se ukvarjajo s popularno glasbo, je ve-
dno nerodno kritično razpravljati, ker praviloma o sebi razmišljajo kot
o umetnikih, s čimer sami postavljajo okvir razprave. Toda ali jih lah-
ko res imenujemo umetniki ali pa jih v najboljšem primeru lahko ozna-
čimo kot obrtnike z ustvarjalno žilico? Če namreč o njih razmišljamo
v kontekstu umetnosti, se moramo vprašati, kakšni sta dejanska estet-
ska in družbena vrednost njihovega dela. Slednji sta glavna kriterija za
presojanje kakovosti umetniške stvaritve. V nadaljevanju bomo zavr-
nili trditev, da je kakovost mogoče prepoznati le v splošni priljubljeno-
sti dela.
(povzetek) Za popularno glasbo je danes značilna masovna pro-
dukcija. To pomeni, da je od števila poslušalcev odvisna priljubljenost
glasbenikov, s tem pa je povezan tudi njihov obstoj. Sami pravijo, da že
42 število poslušalcev zagotavlja kakovost njihovih glasbenih del, saj naj
bi veljalo načelo, več poslušalcev kot ima nekdo, bolj kakovostna je nje-
gova glasba. Tako stališče je za nas nesprejemljivo in ne preostane nam
drugega, kot da točnost izjave preverimo s pomočjo iskanja argumen-
tov.
(zavrnitev) Trditev glasbenikov je v prvi vrsti nejasna, saj iz nje ne
moremo razbrati, katere so še druge lastnosti, ki določajo, kdaj je neko
glasbeno delo kakovostno. Ko pravijo, da o kakovosti priča »le« števi-
lo poslušalcev, izjavitelji namenoma izključujejo ostale kriterije, s po-
močjo katerih bi bilo mogoče ugotavljati in preverjati dejstvo, ali je ka-
kovost glasbe res odvisna le od števila njenih poslušalcev. (nejasna)
Da bi lahko zgolj število poslušalcev določalo raven kakovosti po-
pularne glasbe, tudi ni najbolj verjetno. Vemo namreč, da je na člove-
kovo presojo mogoče učinkovito vplivati in z njo celo manipulirati. Še
več, znano je, da je najlažje vplivati na ljudi, ki so del skupine, zlasti če
gre za generacijske in druge interesne skupine, kjer poteka med člani
posamezne skupine močna identifikacija. Ne glede na to, da izjava sku-
ša verjetno zajeti kar največ različnih družbenih skupin, je iz poznava-
nja splošne dinamike skupine mogoče sklepati, da je pri večjem števi-
o ustrezna (ustreza času, prostoru in razmeram, v katerih je izre-
čena) in
o koristna (ima ugodne posledice).
Primer:
Glasbeniki popularne glasbe trdijo, da kakovost njihove glasbe do-
loča le število poslušalcev. (zavrnitev)
(graja) O glasbenikih, ki se ukvarjajo s popularno glasbo, je ve-
dno nerodno kritično razpravljati, ker praviloma o sebi razmišljajo kot
o umetnikih, s čimer sami postavljajo okvir razprave. Toda ali jih lah-
ko res imenujemo umetniki ali pa jih v najboljšem primeru lahko ozna-
čimo kot obrtnike z ustvarjalno žilico? Če namreč o njih razmišljamo
v kontekstu umetnosti, se moramo vprašati, kakšni sta dejanska estet-
ska in družbena vrednost njihovega dela. Slednji sta glavna kriterija za
presojanje kakovosti umetniške stvaritve. V nadaljevanju bomo zavr-
nili trditev, da je kakovost mogoče prepoznati le v splošni priljubljeno-
sti dela.
(povzetek) Za popularno glasbo je danes značilna masovna pro-
dukcija. To pomeni, da je od števila poslušalcev odvisna priljubljenost
glasbenikov, s tem pa je povezan tudi njihov obstoj. Sami pravijo, da že
42 število poslušalcev zagotavlja kakovost njihovih glasbenih del, saj naj
bi veljalo načelo, več poslušalcev kot ima nekdo, bolj kakovostna je nje-
gova glasba. Tako stališče je za nas nesprejemljivo in ne preostane nam
drugega, kot da točnost izjave preverimo s pomočjo iskanja argumen-
tov.
(zavrnitev) Trditev glasbenikov je v prvi vrsti nejasna, saj iz nje ne
moremo razbrati, katere so še druge lastnosti, ki določajo, kdaj je neko
glasbeno delo kakovostno. Ko pravijo, da o kakovosti priča »le« števi-
lo poslušalcev, izjavitelji namenoma izključujejo ostale kriterije, s po-
močjo katerih bi bilo mogoče ugotavljati in preverjati dejstvo, ali je ka-
kovost glasbe res odvisna le od števila njenih poslušalcev. (nejasna)
Da bi lahko zgolj število poslušalcev določalo raven kakovosti po-
pularne glasbe, tudi ni najbolj verjetno. Vemo namreč, da je na člove-
kovo presojo mogoče učinkovito vplivati in z njo celo manipulirati. Še
več, znano je, da je najlažje vplivati na ljudi, ki so del skupine, zlasti če
gre za generacijske in druge interesne skupine, kjer poteka med člani
posamezne skupine močna identifikacija. Ne glede na to, da izjava sku-
ša verjetno zajeti kar največ različnih družbenih skupin, je iz poznava-
nja splošne dinamike skupine mogoče sklepati, da je pri večjem števi-
