Page 43 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 43
zavrnitev (anaskeué/refutatio) in 43
okrepitev (kataskeué/confirmatio)
lu poslušalcev celo manj verjetno, da je njihova presoja zdrava oziroma
kritična. In le s kritično presojo lahko ugotovimo, ali je glasbeno delo
posameznega glasbenika kakovostno ali ne. (neverjetna)
Naš naslednji argument izhaja iz predpostavke, da ni mogoče, da
bi na mnenje o kakovosti glasbe vplivalo le število njenih poslušalcev.
Vemo namreč, da je glasba kot človekova umetniška stvaritev sistem,
znotraj katerega se prepletajo številni elementi. Eni spadajo v področje
muzikologije, drugi so del širšega družbenega konteksta. O vseh je mo-
goče presojati z različnih stališč, znanstvenega ali poljudnega, a nikoli
zgolj na podlagi enega samega kriterija. V naši izjavi je edini kriterij za
presojo glasbe število poslušalcev in ta nikakor ne zadošča za ugotavlja-
nje njene kakovosti. (nemogoča)
Če primerjamo dve skoraj enako popularni slovenski glasbeni sku-
pini, skupino »Siddhartha« in »Atomik harmonik«, lahko ugotovi-
mo, kako nelogična je trditev, ki enači kakovost glasbe zgolj s številom
njenih poslušalcev. Glasbo obeh skupin posluša za slovenske razmere
zelo veliko število poslušalcev in oboji pripadajo različnim starostnim
in interesnim skupinam. Toda vsi vemo, da se glasbeni skupini med se-
boj zelo razlikujeta in v okviru popularne glasbe lahko govorimo tudi o
razliki v kakovosti njune glasbe, saj je prva že produkcijsko veliko zah-
tevnejša, kvalitetnejša pa so tudi njena besedila. Glasbeni izraz druge
skupine je veliko revnejši, saj je produkcijsko nezahteven, njena besedi-
la pa lahko označimo kot povsem preprosta. In še druga nelogičnost:
ali je popularna glasba, ki ima manjše število poslušalcev, tudi nekvali-
tetna? (nelogična)
Trditev glasbenikov lahko označimo tudi kot neustrezno, saj im-
plicira, da kakovost lahko enačimo z masovnostjo in nezahtevnostjo.
To je populistična izjava, ki skuša nespretno odgovoriti na znane očit-
ke o nevarnosti zgolj tržne naravnanosti popularne glasbe, ki siromaši
glasbeni jezik. Toda tovrstne razprave potekajo praviloma na višji rav-
ni in v tem kontekstu je argument omenjenih glasbenikov neustrezen.
(neustrezna)
Za konec povejmo še, da veljajo trditve, kot je zgornja, tudi za ne-
koristne, ker njihov namen ni ugotoviti, kaj je merilo za kakovost po-
pularne glasbe, temveč skušajo s posploševanjem prikriti dejanske raz-
mere. Kajti popularna glasba ima lahko veliko poslušalcev, a to še ne
more zagotoviti njene kakovosti. (nekoristna)
okrepitev (kataskeué/confirmatio)
lu poslušalcev celo manj verjetno, da je njihova presoja zdrava oziroma
kritična. In le s kritično presojo lahko ugotovimo, ali je glasbeno delo
posameznega glasbenika kakovostno ali ne. (neverjetna)
Naš naslednji argument izhaja iz predpostavke, da ni mogoče, da
bi na mnenje o kakovosti glasbe vplivalo le število njenih poslušalcev.
Vemo namreč, da je glasba kot človekova umetniška stvaritev sistem,
znotraj katerega se prepletajo številni elementi. Eni spadajo v področje
muzikologije, drugi so del širšega družbenega konteksta. O vseh je mo-
goče presojati z različnih stališč, znanstvenega ali poljudnega, a nikoli
zgolj na podlagi enega samega kriterija. V naši izjavi je edini kriterij za
presojo glasbe število poslušalcev in ta nikakor ne zadošča za ugotavlja-
nje njene kakovosti. (nemogoča)
Če primerjamo dve skoraj enako popularni slovenski glasbeni sku-
pini, skupino »Siddhartha« in »Atomik harmonik«, lahko ugotovi-
mo, kako nelogična je trditev, ki enači kakovost glasbe zgolj s številom
njenih poslušalcev. Glasbo obeh skupin posluša za slovenske razmere
zelo veliko število poslušalcev in oboji pripadajo različnim starostnim
in interesnim skupinam. Toda vsi vemo, da se glasbeni skupini med se-
boj zelo razlikujeta in v okviru popularne glasbe lahko govorimo tudi o
razliki v kakovosti njune glasbe, saj je prva že produkcijsko veliko zah-
tevnejša, kvalitetnejša pa so tudi njena besedila. Glasbeni izraz druge
skupine je veliko revnejši, saj je produkcijsko nezahteven, njena besedi-
la pa lahko označimo kot povsem preprosta. In še druga nelogičnost:
ali je popularna glasba, ki ima manjše število poslušalcev, tudi nekvali-
tetna? (nelogična)
Trditev glasbenikov lahko označimo tudi kot neustrezno, saj im-
plicira, da kakovost lahko enačimo z masovnostjo in nezahtevnostjo.
To je populistična izjava, ki skuša nespretno odgovoriti na znane očit-
ke o nevarnosti zgolj tržne naravnanosti popularne glasbe, ki siromaši
glasbeni jezik. Toda tovrstne razprave potekajo praviloma na višji rav-
ni in v tem kontekstu je argument omenjenih glasbenikov neustrezen.
(neustrezna)
Za konec povejmo še, da veljajo trditve, kot je zgornja, tudi za ne-
koristne, ker njihov namen ni ugotoviti, kaj je merilo za kakovost po-
pularne glasbe, temveč skušajo s posploševanjem prikriti dejanske raz-
mere. Kajti popularna glasba ima lahko veliko poslušalcev, a to še ne
more zagotoviti njene kakovosti. (nekoristna)
