Page 40 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 40
govorniške predvaje
vedno vključuje več vidikov: gre za jezikovno dejavnost, ki v svojih zna-
čilnostih (principih, pravilih, kriterijih) nagovarja »objektivnost« in
»razum«, obenem pa jo moramo vedno razumeti v kontekstu druž-
be, časa in prostora, v katerem se odvija. Zato je toliko bolj pomembno,
da se pri konstrukciji argumentov zavedamo še njihove druge temeljne
značilnosti, ki so jo zelo dobro poznali že v antiki: argumenti za kate-
ro koli stališče vedno že obstajajo, treba jih je le znati poiskati in izbra-
ti tiste, za katere menimo, da jih bodo naši poslušalci najbolj naklonje-
no sprejeli.1
Cilj:
Vaji v zavračanju in utemeljevanju sta po strukturi in elementih
pripovedovanja manj kompleksni, kot so bile njune predhodnice. Iz
tega jasno izhaja, da je glavni cilj urjenje v konstrukciji argumentov
»za« in »proti«. Toda pri tem moramo poudariti, da pri vajah ne gre
za spoznavanje pravil konstrukcije argumentov v smislu njihove struk-
ture, temveč za osvetljevanje vsebinskih izhodišč, kjer je argumente, ka-
kršno koli obliko jim že damo, mogoče sploh najti. Zastavljeni cilj ali
to, kar želimo dokazati, je v okviru vaje dan v naprej (npr. dejanje iz
dane trditve je (ne)logično, (ne)verjetno, (ne)jasno ipd.), sedaj je v kon-
40 tekstu družbenih pogledov, časa in prostora treba poiskati tisto, kar
dane trditve (lahko) prepričljivo podpre.2 A cilj ni le mehanično iska-
nje in oblikovanje trditev, ki bi jim lahko pripisali bolj ali manj smisel-
no argumentativno funkcijo. Ker se srečamo s tematiko, za katero mo-
ramo najti enako prepričljive argumente za in proti, nas vaji zavračanje
in utemeljevanje vpeljujeta tudi v dilematičnost – sposobnost, da ute-
meljeno pogledamo na isto stvar (vsaj) z dveh plati, tudi s tiste, ki nam
je morda tuja ali celo neprijetna.
Operativni cilji obeh vaj obsegajo:
o Učinkovito razširjanje in povzemanje: principi konstrukcije bese-
dila, ki so podrejeni utemeljevanju trditve.
o Strukturiran prikaz: preprosta tridelna struktura, a brez členitve
v smislu običajne funkcionalnosti (tj. uvod, jedro, zaključek), saj je
1 V slovenskem jeziku še vedno nimamo zadovoljivega priročnika za konstrukcijo in analizo argu-
mentov v vsakdanjem življenju. V angleškem jeziku je tovrstne literature precej. Za potrebe uspe-
šnejšega reševanja nalog v pričujočem priročniku (pa tudi sicer) priporočamo zlasti dve deli: A.
Weston, A Rulebook of Arguments, Third Edition, Indianapolis/Cambridge: Hackett Publishing
Company, 2000 in T. Govier, A Practical Study of Argument, Sixth Edition, London: Thompson/
Wadsworth, 2005.
2 Takšnim vsebinskim izhodiščem v retoriki pravimo tudi topike. Več o tem najdete v dodatku z na-
slovom: Topoi – črna skrinjica argumentacije.
vedno vključuje več vidikov: gre za jezikovno dejavnost, ki v svojih zna-
čilnostih (principih, pravilih, kriterijih) nagovarja »objektivnost« in
»razum«, obenem pa jo moramo vedno razumeti v kontekstu druž-
be, časa in prostora, v katerem se odvija. Zato je toliko bolj pomembno,
da se pri konstrukciji argumentov zavedamo še njihove druge temeljne
značilnosti, ki so jo zelo dobro poznali že v antiki: argumenti za kate-
ro koli stališče vedno že obstajajo, treba jih je le znati poiskati in izbra-
ti tiste, za katere menimo, da jih bodo naši poslušalci najbolj naklonje-
no sprejeli.1
Cilj:
Vaji v zavračanju in utemeljevanju sta po strukturi in elementih
pripovedovanja manj kompleksni, kot so bile njune predhodnice. Iz
tega jasno izhaja, da je glavni cilj urjenje v konstrukciji argumentov
»za« in »proti«. Toda pri tem moramo poudariti, da pri vajah ne gre
za spoznavanje pravil konstrukcije argumentov v smislu njihove struk-
ture, temveč za osvetljevanje vsebinskih izhodišč, kjer je argumente, ka-
kršno koli obliko jim že damo, mogoče sploh najti. Zastavljeni cilj ali
to, kar želimo dokazati, je v okviru vaje dan v naprej (npr. dejanje iz
dane trditve je (ne)logično, (ne)verjetno, (ne)jasno ipd.), sedaj je v kon-
40 tekstu družbenih pogledov, časa in prostora treba poiskati tisto, kar
dane trditve (lahko) prepričljivo podpre.2 A cilj ni le mehanično iska-
nje in oblikovanje trditev, ki bi jim lahko pripisali bolj ali manj smisel-
no argumentativno funkcijo. Ker se srečamo s tematiko, za katero mo-
ramo najti enako prepričljive argumente za in proti, nas vaji zavračanje
in utemeljevanje vpeljujeta tudi v dilematičnost – sposobnost, da ute-
meljeno pogledamo na isto stvar (vsaj) z dveh plati, tudi s tiste, ki nam
je morda tuja ali celo neprijetna.
Operativni cilji obeh vaj obsegajo:
o Učinkovito razširjanje in povzemanje: principi konstrukcije bese-
dila, ki so podrejeni utemeljevanju trditve.
o Strukturiran prikaz: preprosta tridelna struktura, a brez členitve
v smislu običajne funkcionalnosti (tj. uvod, jedro, zaključek), saj je
1 V slovenskem jeziku še vedno nimamo zadovoljivega priročnika za konstrukcijo in analizo argu-
mentov v vsakdanjem življenju. V angleškem jeziku je tovrstne literature precej. Za potrebe uspe-
šnejšega reševanja nalog v pričujočem priročniku (pa tudi sicer) priporočamo zlasti dve deli: A.
Weston, A Rulebook of Arguments, Third Edition, Indianapolis/Cambridge: Hackett Publishing
Company, 2000 in T. Govier, A Practical Study of Argument, Sixth Edition, London: Thompson/
Wadsworth, 2005.
2 Takšnim vsebinskim izhodiščem v retoriki pravimo tudi topike. Več o tem najdete v dodatku z na-
slovom: Topoi – črna skrinjica argumentacije.
