Page 39 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 39
rnitev
(anaskeué/refutatio)
in okrepitev
(kataskeué/confirmatio)
Definicija vaje: 39
Zavrnitev in okrepitev sta vaji v izpodbijanju ali utemeljevanju re-
sničnosti ali verjetnosti dane trditve. Če prve štiri vaje v najširšem smi-
slu lahko razumemo kot vaje v kompoziciji, torej v različnih načinih
konstrukcije neke pripovedi, prestavlja pričujoča vaja novo obliko ur-
jenja. Gre za spoznavanje s principi konstrukcije argumentov, ki v luči
obvladovanja retoričnih spretnosti obenem pomenijo tudi prestop na
višjo zahtevnostno raven. Osnovna retorična struktura govora v svo-
jem osrednjem delu predpostavlja, da govorka ali govorec, ki želi po-
slušalce o nečem prepričati, na tem mestu navede razloge (ali argumen-
te), ki podpirajo njeno ali njegovo stališče, kakor prepozna tudi more-
bitne ugovore nasprotnikov in jih utemeljeno zavrne. »Gola«, »ne-
posredna« argumentacija se torej v dobro strukturiranem govoru od-
igra šele, ko si je govorka ali govorec v uvodu uspešno pridobila pozor-
nost poslušalcev in v kratkem, jasnem in jedrnatem prikazu predstavila
»dejstva«, ki zadevajo problematiko, o kateri želi argumentirano raz-
pravljati. Povedano z drugimi besedami, da bi poslušalci lahko čim bolj
naklonjeno sprejeli nek argument, morajo biti za to primerno ogreti in
informirani. Argumentacija je na vsak način kompleksna dejavnost, ki
(anaskeué/refutatio)
in okrepitev
(kataskeué/confirmatio)
Definicija vaje: 39
Zavrnitev in okrepitev sta vaji v izpodbijanju ali utemeljevanju re-
sničnosti ali verjetnosti dane trditve. Če prve štiri vaje v najširšem smi-
slu lahko razumemo kot vaje v kompoziciji, torej v različnih načinih
konstrukcije neke pripovedi, prestavlja pričujoča vaja novo obliko ur-
jenja. Gre za spoznavanje s principi konstrukcije argumentov, ki v luči
obvladovanja retoričnih spretnosti obenem pomenijo tudi prestop na
višjo zahtevnostno raven. Osnovna retorična struktura govora v svo-
jem osrednjem delu predpostavlja, da govorka ali govorec, ki želi po-
slušalce o nečem prepričati, na tem mestu navede razloge (ali argumen-
te), ki podpirajo njeno ali njegovo stališče, kakor prepozna tudi more-
bitne ugovore nasprotnikov in jih utemeljeno zavrne. »Gola«, »ne-
posredna« argumentacija se torej v dobro strukturiranem govoru od-
igra šele, ko si je govorka ali govorec v uvodu uspešno pridobila pozor-
nost poslušalcev in v kratkem, jasnem in jedrnatem prikazu predstavila
»dejstva«, ki zadevajo problematiko, o kateri želi argumentirano raz-
pravljati. Povedano z drugimi besedami, da bi poslušalci lahko čim bolj
naklonjeno sprejeli nek argument, morajo biti za to primerno ogreti in
informirani. Argumentacija je na vsak način kompleksna dejavnost, ki
