Page 37 - Janja Žmavc, Govorniške predvaje, Digitalna knjižnica, Compendia 3
P. 37
pregovor, maksima 37
(gnóme/sententia)
(vzrok) Kako pomembno je imeti pravega prijatelja, lahko spozna-
mo, če pomislimo na lastne odnose, ki jih imamo z drugimi. V vsakda-
njem življenju nas obkroža veliko ljudi: z mnogimi se razumemo, toda
z mnogimi razvijemo tesnejše odnose, ki so povezani zlasti z zaupa-
njem in žrtvovanjem. Ko nekdo v odnosu pokaže omenjeni lastnosti, je
s tem izpolnil naš pogoj, da ga imamo za tesnejšega prijatelja. A pogo-
sto se zgodi, da ljudje bodisi od nekoga pričakujemo zaupanje in žrtvo-
vanje, ne da bi prej preverili, ali se je oseba pripravljena spustiti v tak od-
nos, bodisi nas drugi namenoma prevarajo z lažnim prikazovanjem la-
stnosti, ki si jih pri njih želimo. Ker je oboje razmeroma pogosto, so te-
sna prijateljstva, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju in pripravljeno-
sti odpovedovanja, skoraj tako redka kot pozabljene dragocenosti v od-
ročnih delih sveta. Na drugi strani pa resnična prijateljstva tako kot za-
kladi morajo biti redka, saj bi zaradi prepogoste navzočnosti oboje iz-
gubilo svoj čar in smisel.
(nasprotje) Človek je socialno bitje. To pomeni, da ob sebi nujno
potrebuje ljudi, s katerimi lahko naveže stike, in tako stopa v najrazlič-
nejše odnose, tudi v intimne. Sicer so ti redkejši, a kdor nima pravih
prijateljev, živi v osamljenosti. Posledica takega načina življenja je splo-
šno nezadovoljstvo in predvsem občutek neizpolnjenosti. Osamljene-
mu človeku namreč primanjkuje ena od življenjsko pomembnih sesta-
vin za uspešno delovanje, to je možnost intimnega dajanja in sprejema-
nja, ki je eden glavnih pogojev za občutenje zadovoljstva.
(primerjava) Tako kot ima v svetu začimb žafran visoko ceno za-
radi svoje redkosti in majhne količine, se tudi v življenju vsakega člove-
ka zvrsti majhno število resničnih prijateljev, ki se po vrednosti lahko
primerjajo z največjimi dragocenostmi.
(primer) Spomnimo se na antično družbo, kjer je prijateljstvo ve-
ljalo za eno od sicer redkih, a najpomembnejših vrednot in je bilo po ka-
kovosti in vrednosti odnosa pred družino. Celo Aristotel je pri obram-
bi svojega filozofskega nauka izbral prijateljstvo za tako pomembno
vrednoto, da jo je mogoče primerjati in enačiti z resnico. Pravi namreč:
»Platon je moj prijatelj, a moja večja prijateljica je resnica.«
(pričevanje) Da so tesni prijateljski odnosi v sodobni družbi po-
dobni, ko gre za njihovo redkost, ugotavljajo tudi znanstveniki, saj
mnoge raziskave o življenjskih navadah kažejo, da je za zahodno civili-
zacijo značilno, da imajo ljudje vedno več znancev in vedno manj prija-
teljev. To je povezano z načinom življenja, ki človeka vedno bolj spod-
buja k individualnim dejanjem, intimnost odnosa pa nadomeščajo šte-
(gnóme/sententia)
(vzrok) Kako pomembno je imeti pravega prijatelja, lahko spozna-
mo, če pomislimo na lastne odnose, ki jih imamo z drugimi. V vsakda-
njem življenju nas obkroža veliko ljudi: z mnogimi se razumemo, toda
z mnogimi razvijemo tesnejše odnose, ki so povezani zlasti z zaupa-
njem in žrtvovanjem. Ko nekdo v odnosu pokaže omenjeni lastnosti, je
s tem izpolnil naš pogoj, da ga imamo za tesnejšega prijatelja. A pogo-
sto se zgodi, da ljudje bodisi od nekoga pričakujemo zaupanje in žrtvo-
vanje, ne da bi prej preverili, ali se je oseba pripravljena spustiti v tak od-
nos, bodisi nas drugi namenoma prevarajo z lažnim prikazovanjem la-
stnosti, ki si jih pri njih želimo. Ker je oboje razmeroma pogosto, so te-
sna prijateljstva, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju in pripravljeno-
sti odpovedovanja, skoraj tako redka kot pozabljene dragocenosti v od-
ročnih delih sveta. Na drugi strani pa resnična prijateljstva tako kot za-
kladi morajo biti redka, saj bi zaradi prepogoste navzočnosti oboje iz-
gubilo svoj čar in smisel.
(nasprotje) Človek je socialno bitje. To pomeni, da ob sebi nujno
potrebuje ljudi, s katerimi lahko naveže stike, in tako stopa v najrazlič-
nejše odnose, tudi v intimne. Sicer so ti redkejši, a kdor nima pravih
prijateljev, živi v osamljenosti. Posledica takega načina življenja je splo-
šno nezadovoljstvo in predvsem občutek neizpolnjenosti. Osamljene-
mu človeku namreč primanjkuje ena od življenjsko pomembnih sesta-
vin za uspešno delovanje, to je možnost intimnega dajanja in sprejema-
nja, ki je eden glavnih pogojev za občutenje zadovoljstva.
(primerjava) Tako kot ima v svetu začimb žafran visoko ceno za-
radi svoje redkosti in majhne količine, se tudi v življenju vsakega člove-
ka zvrsti majhno število resničnih prijateljev, ki se po vrednosti lahko
primerjajo z največjimi dragocenostmi.
(primer) Spomnimo se na antično družbo, kjer je prijateljstvo ve-
ljalo za eno od sicer redkih, a najpomembnejših vrednot in je bilo po ka-
kovosti in vrednosti odnosa pred družino. Celo Aristotel je pri obram-
bi svojega filozofskega nauka izbral prijateljstvo za tako pomembno
vrednoto, da jo je mogoče primerjati in enačiti z resnico. Pravi namreč:
»Platon je moj prijatelj, a moja večja prijateljica je resnica.«
(pričevanje) Da so tesni prijateljski odnosi v sodobni družbi po-
dobni, ko gre za njihovo redkost, ugotavljajo tudi znanstveniki, saj
mnoge raziskave o življenjskih navadah kažejo, da je za zahodno civili-
zacijo značilno, da imajo ljudje vedno več znancev in vedno manj prija-
teljev. To je povezano z načinom življenja, ki človeka vedno bolj spod-
buja k individualnim dejanjem, intimnost odnosa pa nadomeščajo šte-
