Page 24 - Marjan Šimenc (ur.), Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji, Dissertationes 22, Digitalna knjižnica, Pedagoški inštitut 2012
P. 24
Razvoj državljanske vzgoje v Republiki Sloveniji
Reprezentacije globalnih vidikov državljanske vzgoje3
Ne tako dolgo nazaj sam koncept državljanske vzgoje ni bil tako
zelo izrazito viden predmet razprav v globalnem kontekstu. Danes naj-
bolj očitno prostor teh razprav zagotavlja UNESCO, svetovni forum na
področju izobraževanja, kulture in znanosti. V začetku devetdesetih let
je pojem državljanske vzgoje, namreč citizenship education, ne namesto
in ne zgolj kot razširitev civics, komaj bil uveden in je v tem smislu ozna-
čil polje razprave med izobraževalci in družboslovci. Kot vemo, je bil v
tem času dosežen pomemben zagon za liberalno demokracijo, kar je bila
posledica velikih družbenih sprememb, ki jih najpogosteje označuje po-
doba padca berlinskega zidu. Ker je ta dogodek sprožil vprašanje, kako
»zgraditi« demokracijo, in ker nihče ni bil zelo prepričan, ali obstaja
dokončen odgovor, je izobraževanju kot dejavnosti, ki meri na priho-
dnost, pripadla naloga, da ponudi alternative odgovora. Izraz državljan-
ska vzgoja v omenjenem pomenu citizenship education je nastal v okvi-
ru te razprave. Čeprav znamenito poročilo, ki ga je podpisal UNESCO
(splošno znano kot »Delorsovo poročilo«), ni izrecno vsebovalo tega iz-
raza, je vendarle s svojo koncepcijo »štirih stebrov«, koncepcijo, ki je
prestrukturirala celo polje edukacije, utrlo pot k mednarodni promoci-
ji državljanske vzgoje. Številni vidiki državljanske vzgoje se kažejo sko-
zi celotno poročilo. Z naše perspektive je najpomembnejši del celotne-
ga poročila poglavje o državljanske vzgoji (še kot civics) in praksah drža-
vljanske vzgoje pod naslovom Demokratično sodelovanje. V kratkih, a
dobro premišljenih točkah se zrcalijo vsi od najbolj splošno znanih ele-
mentov, dilem in polemik v zvezi z državljanskim izobraževanjem. Del
besedila se osredotoča na pojem demokracije na način, ki potrjuje ugo-
tovitev, ki jo je zapisal Francis Fukuyama:
»Izjemno soglasje o legitimnosti liberalne demokracije kot sistema vlada-
nja se je pojavilo po vsem svetu, saj je premagala tekmujoče ideologije, kot so
dedna monarhija, fašizem in nazadnje komunizem« (Fukuyama, 1992: XI).
Besedilo Delorsovega poročila zveni skoraj tako, kot da je uporabi-
lo to idejo:
»Priprava za aktivno sodelovanje v življenju skupnosti je postalo za izobra-
ževanje vse bolj splošno priznana naloga, saj so se demokratična načela raz-
3 V tem in naslednjih dveh razdelkih je z nekaj manjšimi spremembami in posodobitvami uporablje-
no besedilo, ki je bilo najprej objavljeno v angleškem jeziku, pozneje pa so bile teze iz članka pred-
stavljene na mednarodnem znanstvenem posvetu v Ljubljani l. 2005 v organizaciji Andragoškega in-
štituta. Prim.: Štrajn, Darko. Citizenship education and the liberal paradigm. School field (print ed.),
winter 2002, letn. 13, št. 6, 145–153. Besedilo je dopolnjeno z novimi in posebej za namen pričujoče
evalvacije oblikovanimi ugotovitvami.
Reprezentacije globalnih vidikov državljanske vzgoje3
Ne tako dolgo nazaj sam koncept državljanske vzgoje ni bil tako
zelo izrazito viden predmet razprav v globalnem kontekstu. Danes naj-
bolj očitno prostor teh razprav zagotavlja UNESCO, svetovni forum na
področju izobraževanja, kulture in znanosti. V začetku devetdesetih let
je pojem državljanske vzgoje, namreč citizenship education, ne namesto
in ne zgolj kot razširitev civics, komaj bil uveden in je v tem smislu ozna-
čil polje razprave med izobraževalci in družboslovci. Kot vemo, je bil v
tem času dosežen pomemben zagon za liberalno demokracijo, kar je bila
posledica velikih družbenih sprememb, ki jih najpogosteje označuje po-
doba padca berlinskega zidu. Ker je ta dogodek sprožil vprašanje, kako
»zgraditi« demokracijo, in ker nihče ni bil zelo prepričan, ali obstaja
dokončen odgovor, je izobraževanju kot dejavnosti, ki meri na priho-
dnost, pripadla naloga, da ponudi alternative odgovora. Izraz državljan-
ska vzgoja v omenjenem pomenu citizenship education je nastal v okvi-
ru te razprave. Čeprav znamenito poročilo, ki ga je podpisal UNESCO
(splošno znano kot »Delorsovo poročilo«), ni izrecno vsebovalo tega iz-
raza, je vendarle s svojo koncepcijo »štirih stebrov«, koncepcijo, ki je
prestrukturirala celo polje edukacije, utrlo pot k mednarodni promoci-
ji državljanske vzgoje. Številni vidiki državljanske vzgoje se kažejo sko-
zi celotno poročilo. Z naše perspektive je najpomembnejši del celotne-
ga poročila poglavje o državljanske vzgoji (še kot civics) in praksah drža-
vljanske vzgoje pod naslovom Demokratično sodelovanje. V kratkih, a
dobro premišljenih točkah se zrcalijo vsi od najbolj splošno znanih ele-
mentov, dilem in polemik v zvezi z državljanskim izobraževanjem. Del
besedila se osredotoča na pojem demokracije na način, ki potrjuje ugo-
tovitev, ki jo je zapisal Francis Fukuyama:
»Izjemno soglasje o legitimnosti liberalne demokracije kot sistema vlada-
nja se je pojavilo po vsem svetu, saj je premagala tekmujoče ideologije, kot so
dedna monarhija, fašizem in nazadnje komunizem« (Fukuyama, 1992: XI).
Besedilo Delorsovega poročila zveni skoraj tako, kot da je uporabi-
lo to idejo:
»Priprava za aktivno sodelovanje v življenju skupnosti je postalo za izobra-
ževanje vse bolj splošno priznana naloga, saj so se demokratična načela raz-
3 V tem in naslednjih dveh razdelkih je z nekaj manjšimi spremembami in posodobitvami uporablje-
no besedilo, ki je bilo najprej objavljeno v angleškem jeziku, pozneje pa so bile teze iz članka pred-
stavljene na mednarodnem znanstvenem posvetu v Ljubljani l. 2005 v organizaciji Andragoškega in-
štituta. Prim.: Štrajn, Darko. Citizenship education and the liberal paradigm. School field (print ed.),
winter 2002, letn. 13, št. 6, 145–153. Besedilo je dopolnjeno z novimi in posebej za namen pričujoče
evalvacije oblikovanimi ugotovitvami.
