Page 28 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 28
Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi pisa 2009
kodirnih shem. V ta namen nacionalni center raziskave PISA usposobi
skupino 16 sodelavcev, ki približno 6 tednov vsak dan skrbno pregleduje
odgovore učencev in jim dodeli ustrezne kode. Po končanem enkratnem
kodiranju delovnih zvezkov poteka še večkratno kodiranje, zaradi pre-
verjanja zanesljivosti samega procesa kodiranja. Tudi kodiranje poteka
po navodilih mednarodnega centra, vse z namenom zagotoviti enotnost
in hkrati primerljivost rezultatov med državami. Poleg kodiranja odgo-
vorov učencev je potrebno umestiti v mednarodno kodirno shemo tudi
poklice staršev, ki jih učenci navedejo v vprašalniku.
Priprava nacionalne baze podatkov
Vse pridobljene podatke je potrebno transformirati v elektronsko
obliko in jih urediti v nacionalno bazo podatkov. Mednarodno združe-
nje je zato pripravilo poseben program, ki omogoča hiter in kvaliteten
vnos posameznih delovnih zvezkov, vprašalnikov in tudi drugih poročil
(npr. o vsaki posamezni izvedbi na šoli). Po končanih parcialnih vnosih
(vsak vnašalec posebej namreč ustvari svojo bazo podatkov) se v nacio-
nalnem centru oblikuje enotna nacionalna baza podatkov. Hkrati s tem
procesom pa že poteka preverjanje teh podatkov oz. t. i. »čiščenje« baze
podatkov in njihovo usklajevanje z mednarodnimi standardi.
Inštrumentarij v raziskavi
Inštrumenti, ki so bili uporabljeni v raziskavi PISA 2009, so nasle-
dnji:
- vprašalnik za srednje šole,
- vprašalnik za osnovne šole,
- vprašalnik za dijakinje in dijake ,
- vprašalnik za dijakinje in dijake UH,
- vprašalnik za učenke in učence,
- delovni zvezki 1–13,
- delovni zvezek UH.
Delovni zvezki
V raziskavi PISA 2009 je bilo uporabljenih 13 različnih delovnih
zvezkov ter enourni delovni zvezek UH. Po čem se delovni zvezki med
seboj razlikujejo? Tvorijo jih skupki ali t. i. klastri nalog, ki so znotraj de-
lovnih zvezkov različno razporejeni. Različno se razporejajo glede na vr-
sto klastra kot tudi glede na njihovo zaporedje. Znotraj določenega kla-
stra so le naloge s posameznega področja merjenja, torej le iz branja, ma-
tematike ali naravoslovja (klastre s področja branja označujemo s črko R
– reading, s področja naravoslovja s S – science, s področja matematike pa
kodirnih shem. V ta namen nacionalni center raziskave PISA usposobi
skupino 16 sodelavcev, ki približno 6 tednov vsak dan skrbno pregleduje
odgovore učencev in jim dodeli ustrezne kode. Po končanem enkratnem
kodiranju delovnih zvezkov poteka še večkratno kodiranje, zaradi pre-
verjanja zanesljivosti samega procesa kodiranja. Tudi kodiranje poteka
po navodilih mednarodnega centra, vse z namenom zagotoviti enotnost
in hkrati primerljivost rezultatov med državami. Poleg kodiranja odgo-
vorov učencev je potrebno umestiti v mednarodno kodirno shemo tudi
poklice staršev, ki jih učenci navedejo v vprašalniku.
Priprava nacionalne baze podatkov
Vse pridobljene podatke je potrebno transformirati v elektronsko
obliko in jih urediti v nacionalno bazo podatkov. Mednarodno združe-
nje je zato pripravilo poseben program, ki omogoča hiter in kvaliteten
vnos posameznih delovnih zvezkov, vprašalnikov in tudi drugih poročil
(npr. o vsaki posamezni izvedbi na šoli). Po končanih parcialnih vnosih
(vsak vnašalec posebej namreč ustvari svojo bazo podatkov) se v nacio-
nalnem centru oblikuje enotna nacionalna baza podatkov. Hkrati s tem
procesom pa že poteka preverjanje teh podatkov oz. t. i. »čiščenje« baze
podatkov in njihovo usklajevanje z mednarodnimi standardi.
Inštrumentarij v raziskavi
Inštrumenti, ki so bili uporabljeni v raziskavi PISA 2009, so nasle-
dnji:
- vprašalnik za srednje šole,
- vprašalnik za osnovne šole,
- vprašalnik za dijakinje in dijake ,
- vprašalnik za dijakinje in dijake UH,
- vprašalnik za učenke in učence,
- delovni zvezki 1–13,
- delovni zvezek UH.
Delovni zvezki
V raziskavi PISA 2009 je bilo uporabljenih 13 različnih delovnih
zvezkov ter enourni delovni zvezek UH. Po čem se delovni zvezki med
seboj razlikujejo? Tvorijo jih skupki ali t. i. klastri nalog, ki so znotraj de-
lovnih zvezkov različno razporejeni. Različno se razporejajo glede na vr-
sto klastra kot tudi glede na njihovo zaporedje. Znotraj določenega kla-
stra so le naloge s posameznega področja merjenja, torej le iz branja, ma-
tematike ali naravoslovja (klastre s področja branja označujemo s črko R
– reading, s področja naravoslovja s S – science, s področja matematike pa
