Page 25 - Melita Puklek Levpušček et al., Dejavniki bralne pismenosti v raziskavi PISA 2009, Dissertationes 21
P. 25
splošni oris raziskave in dosežkov na mednarodni ravni
(pribl. 48 % vseh dodatnih dijakov). V tem izobraževalnem programu je
bilo največ dijakov, ki niso bili stari 15 let oz. ki niso bili rojeni leta 1993,
a obiskujejo 1. letnik. Omenjenemu programu sledi program srednjega
tehniškega in strokovnega izbraževanja (pribl 28 % vseh dodatnih dija-
kov), klasične in splošne gimnazije (pribl 11 % vseh dodatnih dijakov) ter
program nižjega poklicnega izobraževanja (pribl. 7 %). Najmanjši delež
vseh dodatnih dijakov pa prihaja iz programa strokovne gimnazije (pri-
bl 6 %).
Slika 5: Delež dodatnih dijakov v vzorcu iz posameznega izobraževalnega progra-
ma v raziskavi PISA 2009.
Ključne faze pridobivanja podatkov
Priprave na glavni zajem podatkov, ki je potekal pomladi leta 2009,
so se začele že januarja 2007, ko je skupina strokovnjakov za branje osno-
vala izhodišča bralne pismenosti, ki predstavljajo osnovo za pripravo
bralnih nalog in oblikovanje novih postopkov merjenja (na primer ERA
– Electronic Reading Assessment). Celoten proces pridobivanja podatkov
v tako obsežni mednarodni raziskavi vključuje vrsto različnih dejavno-
sti. V nadaljevanju podrobneje opisujemo nekaj ključnih faz pridobiva-
nja podatkov.
Priprava vzorca šol
Prvi korak priprave vzorca predvideva zbiranje podatkov o številu
15-letnikov na nacionalni ravni. V tej fazi Nacionalni center raziskave
PISA na Pedagoškem inštitutu tesno sodeluje s Statističnim uradom RS
ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki posre-
dujeta podatke o številu vpisanih dijakov na posamezni srednji šoli ter
učencev v posamezni osnovni šoli. Tako pridobljeni podatki se pripravi-
jo za nadaljnje analize in posredujejo mednarodnemu združenju, s kate-
(pribl. 48 % vseh dodatnih dijakov). V tem izobraževalnem programu je
bilo največ dijakov, ki niso bili stari 15 let oz. ki niso bili rojeni leta 1993,
a obiskujejo 1. letnik. Omenjenemu programu sledi program srednjega
tehniškega in strokovnega izbraževanja (pribl 28 % vseh dodatnih dija-
kov), klasične in splošne gimnazije (pribl 11 % vseh dodatnih dijakov) ter
program nižjega poklicnega izobraževanja (pribl. 7 %). Najmanjši delež
vseh dodatnih dijakov pa prihaja iz programa strokovne gimnazije (pri-
bl 6 %).
Slika 5: Delež dodatnih dijakov v vzorcu iz posameznega izobraževalnega progra-
ma v raziskavi PISA 2009.
Ključne faze pridobivanja podatkov
Priprave na glavni zajem podatkov, ki je potekal pomladi leta 2009,
so se začele že januarja 2007, ko je skupina strokovnjakov za branje osno-
vala izhodišča bralne pismenosti, ki predstavljajo osnovo za pripravo
bralnih nalog in oblikovanje novih postopkov merjenja (na primer ERA
– Electronic Reading Assessment). Celoten proces pridobivanja podatkov
v tako obsežni mednarodni raziskavi vključuje vrsto različnih dejavno-
sti. V nadaljevanju podrobneje opisujemo nekaj ključnih faz pridobiva-
nja podatkov.
Priprava vzorca šol
Prvi korak priprave vzorca predvideva zbiranje podatkov o številu
15-letnikov na nacionalni ravni. V tej fazi Nacionalni center raziskave
PISA na Pedagoškem inštitutu tesno sodeluje s Statističnim uradom RS
ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki posre-
dujeta podatke o številu vpisanih dijakov na posamezni srednji šoli ter
učencev v posamezni osnovni šoli. Tako pridobljeni podatki se pripravi-
jo za nadaljnje analize in posredujejo mednarodnemu združenju, s kate-
