Page 63 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 63
»Narod« in kanadski utemeljitveni mit
njune mednarodne uporabe.3 Literarni teoretik Barry Cameron zato ka-
nadski narod dojema kot lingvistično in geografsko razdrobljen »in če
so /številni/ jeziki ‘naši’ in hkrati jeziki drugih, precej različnih in moč-
nih kultur, potem pojmi, kot so ‘prostor’, ‘jezik’ in ‘identiteta’, v sebi no-
sijo protislovne pomene« ter onemogočajo vznik izrazitega občutka za
skupen simbolni sistem, ki bi definiral parametre družbene in kultur-
ne identitete.4 Na eni strani gre za problem pravne in praktične narave,
kako naj ob ohranjanju raznolikosti oba uradna jezika sledita enotne-
mu nacionalnemu cilju.5 Na drugi strani je težava več kot očitno v sim-
bolnem vidiku uporabe jezika. Clément Moisan sicer zapaža, da skuša-
ta obe glavni lingvistični skupini nezmožnost opredelitve v novem pro-
storu ustvarjene identitete preseči z naslonitvijo na enako ali podobno
situacijo, v kateri so se znašli uporabniki obeh jezikov.6 Toda Francesco
Pontuale in Dennis Lee opozarjata, da je raba jezika v Kanadi dovolj ti-
pičen (post)kolonialni problem, to pa je, da skušajo Kanadčani nov po-
ložaj, nov kraj in novo družbo opisati s starim jezikom, vključno in pred-
3 Položaj jezikov v Kanadi je smiselno nekoliko podrobneje razložiti. Kanadski lingvisti ne dvomijo v
obstoj kanadske angleščine, čeprav njeno specifičnost zaznavajo pretežno v besedoslovju; posebno-
sti se kažejo zlasti v vplivu francoske leksike ter imen, prevzetih iz staroselskih jezikov. Podrobneje
to vprašanje obravnavajo npr. ustrezna gesla v Kanadski enciklopediji, prim. Office of the commissio-
ner of official languages in Barbara J. Burnaby, Language Policy, The Canadian Encyclopedia (Histori-
ca-Dominion, 16. junij 2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE
&Params=A1ARTA0004522; M.H. Scargill, English Language, The Canadian Encyclopedia (Histo-
rica-Dominion, 16. junij 2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TC
E&Params=A1ARTA0002622. William H. New pa zapiše: Canadian writers needed to be able to
refer appropriately to local flora, fauna, place-names and events … Native words (igloo, muskeg), bor-
rowings from French (tuque, gopher), adaptations of English (separate schools, sky pilot), regionali-
sms (slough, lakehead, Bluenose) and vernacular cadences all became accepted during the 19th cen-
tury. Still, the dominant vocabulary remained international English, neither so highly localized as
to impede communication nor different enough to require readers outside the culture to recognize
the need to adjust to it. Gl. New, Literature in English, The Canadian Encyclopedia (Historica-Domi-
nion, 2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1AR
TA0004709. O podobnem razmerju in težavah francoskega jezika do matične dežele, med drugim,
piše Marine Leland, prim. Marine Leland, Quebec Literature in its American Context, v: The Cana-
dian imagination: dimensions of a literary culture, ur. David Staines (Cambridge Mass.: Harvard Univer-
sity Press, 1977), 203–206.
4 Barry Cameron, Theory and Criticism, Trends in Canadian Literature, v: Literary history of Canada,
ur. William New, 2nd ed. (Toronto: University of Toronto Press, 1990), 112.
5 Kljub težnji k spodbujanju uporabe obeh jezikov v vseh provincah, ki je izhajalo že iz poročila t. i. Komi-
sije za dvokulturnost in dvojezičnost, pa je zlasti zaradi kvebeškega vprašanja in zaradi neenotne jezikov-
ne zakonodaje v posamičnih provincah to vprašanje eno izmed zapletenejših v kanadski kulturni in po-
litični realnosti.
6 Moisan, A Poetry of Frontiers, 13.
njune mednarodne uporabe.3 Literarni teoretik Barry Cameron zato ka-
nadski narod dojema kot lingvistično in geografsko razdrobljen »in če
so /številni/ jeziki ‘naši’ in hkrati jeziki drugih, precej različnih in moč-
nih kultur, potem pojmi, kot so ‘prostor’, ‘jezik’ in ‘identiteta’, v sebi no-
sijo protislovne pomene« ter onemogočajo vznik izrazitega občutka za
skupen simbolni sistem, ki bi definiral parametre družbene in kultur-
ne identitete.4 Na eni strani gre za problem pravne in praktične narave,
kako naj ob ohranjanju raznolikosti oba uradna jezika sledita enotne-
mu nacionalnemu cilju.5 Na drugi strani je težava več kot očitno v sim-
bolnem vidiku uporabe jezika. Clément Moisan sicer zapaža, da skuša-
ta obe glavni lingvistični skupini nezmožnost opredelitve v novem pro-
storu ustvarjene identitete preseči z naslonitvijo na enako ali podobno
situacijo, v kateri so se znašli uporabniki obeh jezikov.6 Toda Francesco
Pontuale in Dennis Lee opozarjata, da je raba jezika v Kanadi dovolj ti-
pičen (post)kolonialni problem, to pa je, da skušajo Kanadčani nov po-
ložaj, nov kraj in novo družbo opisati s starim jezikom, vključno in pred-
3 Položaj jezikov v Kanadi je smiselno nekoliko podrobneje razložiti. Kanadski lingvisti ne dvomijo v
obstoj kanadske angleščine, čeprav njeno specifičnost zaznavajo pretežno v besedoslovju; posebno-
sti se kažejo zlasti v vplivu francoske leksike ter imen, prevzetih iz staroselskih jezikov. Podrobneje
to vprašanje obravnavajo npr. ustrezna gesla v Kanadski enciklopediji, prim. Office of the commissio-
ner of official languages in Barbara J. Burnaby, Language Policy, The Canadian Encyclopedia (Histori-
ca-Dominion, 16. junij 2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE
&Params=A1ARTA0004522; M.H. Scargill, English Language, The Canadian Encyclopedia (Histo-
rica-Dominion, 16. junij 2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TC
E&Params=A1ARTA0002622. William H. New pa zapiše: Canadian writers needed to be able to
refer appropriately to local flora, fauna, place-names and events … Native words (igloo, muskeg), bor-
rowings from French (tuque, gopher), adaptations of English (separate schools, sky pilot), regionali-
sms (slough, lakehead, Bluenose) and vernacular cadences all became accepted during the 19th cen-
tury. Still, the dominant vocabulary remained international English, neither so highly localized as
to impede communication nor different enough to require readers outside the culture to recognize
the need to adjust to it. Gl. New, Literature in English, The Canadian Encyclopedia (Historica-Domi-
nion, 2011), http://www.thecanadianencyclopedia.com/index.cfm?PgNm=TCE&Params=A1AR
TA0004709. O podobnem razmerju in težavah francoskega jezika do matične dežele, med drugim,
piše Marine Leland, prim. Marine Leland, Quebec Literature in its American Context, v: The Cana-
dian imagination: dimensions of a literary culture, ur. David Staines (Cambridge Mass.: Harvard Univer-
sity Press, 1977), 203–206.
4 Barry Cameron, Theory and Criticism, Trends in Canadian Literature, v: Literary history of Canada,
ur. William New, 2nd ed. (Toronto: University of Toronto Press, 1990), 112.
5 Kljub težnji k spodbujanju uporabe obeh jezikov v vseh provincah, ki je izhajalo že iz poročila t. i. Komi-
sije za dvokulturnost in dvojezičnost, pa je zlasti zaradi kvebeškega vprašanja in zaradi neenotne jezikov-
ne zakonodaje v posamičnih provincah to vprašanje eno izmed zapletenejših v kanadski kulturni in po-
litični realnosti.
6 Moisan, A Poetry of Frontiers, 13.
