Page 225 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 225
Kanadska imaginacija – analiza poezije
of melody« (ena sama, obotavljiva, nežna črta napeva) – je uvedena za
Newlova značilna retorična transformacija, ki črto pesmi/verza spreme-
ni v geometrijske linije pokrajine: železnice, gora, razdalj med mesti itn.,
ki se opazujočemu subjektu ponujajo v pogled.173 Pokrajina je torej zapi-
sana kot del procesa, ki se vrši v subjektovi percepciji; govorčev »jaz« se
– pravzaprav tipično modernistično – vsili v akt percepcije, med svet in
njegovo tolmačenje, zato se pokrajina, zgodovina, otroštvo, sodobnost
in celo spomin spreminjajo, kot se izrazi Henderson, v niz gledišč; vrste-
čih se preoblek, med katerimi je tudi mit.174
Mit, če ga razumemo na ta način, se tudi – in še posebej – pri Newlo-
vu kaže kot popačenje dogajanja in zgodovine, ki je dejansko ni mogoče
spoznati na sebi. Za razliko od Ponosa, katerega ideološki poziv je izha-
jal tudi iz neproblematičnega slikanja Indijancev v »zlati dobi«, je dru-
gi možni (neideološki) odnos do mita, dežele, njene preteklosti in prebi-
valcev ta, da jih slika v neposrednem stiku s sedanjostjo, kot niz drobcev,
ki jih lirski govorec demitologizira. Izkustvo nezmožnosti dokončnega
prepoznanja nanizanih drobcev, ki je še edini, najboljši možni približek
»mistični« identiteti, tudi odnose med različnimi kulturnimi mitolo-
gijami okarakterizira kot nekaj nedoločljivega. Newlovova četrta zbir-
ka Black Night Window poleg Ponosa vsebuje še dva cikla t. i. »long po-
ems«, ki staroselce, na katere se deloma navezujeta, postavljata v bistve-
no dvoumnejši odnos do belca. Prvi od obeh, Samuel Hearne in Winter-
time (Samuel Hearne pozimi) deklarativno pobija stereotipne predsta-
ve o staroselcih in o ideji »severa« nasploh: It is a romantic world to re-
aders /.../ especially if their houses are heated (To je romantični svet za ti-
ste, ki berejo /.../ posebej, če so njihove hiše zakurjene).175 Njegova glav-
na téma je »vzdržljivost«, za katero se zdi, da jo Newlove obravnava kot
skupno točko tako belcev in staroselcev kot sedanjosti in preteklosti.
Vendar pri njem nima enoznačne, ideološke podobe, kakršno ji je kasne-
je, v študiji Survival želela pripisati Atwoodova, ko jo je – v odnosu do
narave – obravnavala kot skupno, mitološko identifikacijsko točko vseh
Kanadčanov. Vzdržljivost se, nasprotno, kaže predvsem kot še ena podo-
ba nespoznatnosti in eksistencialne brezsmiselnosti, prisotne najprej v
izkušnji Samuela Hearna, ki, kot beremo v tretji pesmi, v svoji historič-
173 Takole se črta pesmi, zmešane z vetrom, spreminja v pokrajino: To listen to the high–pitched wind / in
winter removes the idea of hills, / makes clear the real geometry / of the land: east from the mountains / and east to the
giant lakes and the river / no single distinction to ruin / the total wholeness of sweep / of the earth. Gl. Newlove,
Apology for absence, 30.
174 Henderson, Newlove, 17–18, 20.
175 Newlove, Apology for absence, 79, v. 5–8.
of melody« (ena sama, obotavljiva, nežna črta napeva) – je uvedena za
Newlova značilna retorična transformacija, ki črto pesmi/verza spreme-
ni v geometrijske linije pokrajine: železnice, gora, razdalj med mesti itn.,
ki se opazujočemu subjektu ponujajo v pogled.173 Pokrajina je torej zapi-
sana kot del procesa, ki se vrši v subjektovi percepciji; govorčev »jaz« se
– pravzaprav tipično modernistično – vsili v akt percepcije, med svet in
njegovo tolmačenje, zato se pokrajina, zgodovina, otroštvo, sodobnost
in celo spomin spreminjajo, kot se izrazi Henderson, v niz gledišč; vrste-
čih se preoblek, med katerimi je tudi mit.174
Mit, če ga razumemo na ta način, se tudi – in še posebej – pri Newlo-
vu kaže kot popačenje dogajanja in zgodovine, ki je dejansko ni mogoče
spoznati na sebi. Za razliko od Ponosa, katerega ideološki poziv je izha-
jal tudi iz neproblematičnega slikanja Indijancev v »zlati dobi«, je dru-
gi možni (neideološki) odnos do mita, dežele, njene preteklosti in prebi-
valcev ta, da jih slika v neposrednem stiku s sedanjostjo, kot niz drobcev,
ki jih lirski govorec demitologizira. Izkustvo nezmožnosti dokončnega
prepoznanja nanizanih drobcev, ki je še edini, najboljši možni približek
»mistični« identiteti, tudi odnose med različnimi kulturnimi mitolo-
gijami okarakterizira kot nekaj nedoločljivega. Newlovova četrta zbir-
ka Black Night Window poleg Ponosa vsebuje še dva cikla t. i. »long po-
ems«, ki staroselce, na katere se deloma navezujeta, postavljata v bistve-
no dvoumnejši odnos do belca. Prvi od obeh, Samuel Hearne in Winter-
time (Samuel Hearne pozimi) deklarativno pobija stereotipne predsta-
ve o staroselcih in o ideji »severa« nasploh: It is a romantic world to re-
aders /.../ especially if their houses are heated (To je romantični svet za ti-
ste, ki berejo /.../ posebej, če so njihove hiše zakurjene).175 Njegova glav-
na téma je »vzdržljivost«, za katero se zdi, da jo Newlove obravnava kot
skupno točko tako belcev in staroselcev kot sedanjosti in preteklosti.
Vendar pri njem nima enoznačne, ideološke podobe, kakršno ji je kasne-
je, v študiji Survival želela pripisati Atwoodova, ko jo je – v odnosu do
narave – obravnavala kot skupno, mitološko identifikacijsko točko vseh
Kanadčanov. Vzdržljivost se, nasprotno, kaže predvsem kot še ena podo-
ba nespoznatnosti in eksistencialne brezsmiselnosti, prisotne najprej v
izkušnji Samuela Hearna, ki, kot beremo v tretji pesmi, v svoji historič-
173 Takole se črta pesmi, zmešane z vetrom, spreminja v pokrajino: To listen to the high–pitched wind / in
winter removes the idea of hills, / makes clear the real geometry / of the land: east from the mountains / and east to the
giant lakes and the river / no single distinction to ruin / the total wholeness of sweep / of the earth. Gl. Newlove,
Apology for absence, 30.
174 Henderson, Newlove, 17–18, 20.
175 Newlove, Apology for absence, 79, v. 5–8.
