Page 18 - Marcello Potocco, Nacionalni imaginariji, literarni imaginariji, Dissertationes 20
P. 18
Nacionalni imaginariji – Literarni imaginariji
ginarno, drugače kot pri Lacanu, ukoreninjeno v človekovi ustvarjalni
sposobnosti, da v stvari vidi »tisto, kar ni« ali nekaj drugega kot tisto,
kar je: torej v zmožnosti ustvarjanja pred-stav oziroma v izvorni zmo-
žnosti ustvarjanja stvari in odnosov med njimi. Simbolno je prvobitne-
mu neomejenemu toku predstav, ki kažejo in nezamejeno skačejo dru-
ga na drugo, dejavnik zamejevanja, saj predpostavlja zmožnost vzposta-
vitve trajne povezave med dvema pojmoma, v katerem eden pred-stavlja
drugega.9 Pravzaprav predstava v pravem pomenu nastane šele v trenut-
ku zamejitve in prav po zmožnosti, da se daje v zamejitev logiki simbol-
nega, se imaginarno loči od individualnih fantazij, psihoz ali delirija. Ta
zmožnost je po Castoriadisovem mnenju temelj sleherne identifikacije,
ki mobilizira imaginarno. Simbolno vzpostavlja smisel kot predstavno
in odnosno vez med – prej nezamejenimi – podobami, in sicer kot vez
med označencem in označevalcem.
Smisel je osrednja kategorija identifikacijskih procesov, ki jih preko
imaginarnega opisuje Castoriadis. Glede na nezamejenost predstavne-
ga polja v imaginarnem govori o magmi smislov, ki jih od kaosa loči
razpoložljivost za vzpostavitev trajne povezave.10 Pojem imaginarnih
smislov pri njem označuje izbiro (za povezavo) znotraj magme smislov:
njihovo organizacijo. Čeprav Iser opozarja, da bi za označence v mag-
mi mogli reči, da so v modusu ne-obstoja, magma ni prazni, odsotni
označenec; je skupek označencev, ki jih dokončno ne opredeljuje no-
ben kód ali konvencija, čeprav se dajejo v zamejitev simbolni organizaci-
ji. Na ta način, na drugi strani, določeno (organizacijo samo) potegnejo
v vrsto preoblikovanj, saj povzročajo nastanek, razgradnjo in zanikanje
tega istega določenega, ki je v neprestanem stanju spreminjanja.11 Imag-
inarni smisli v sebi nosijo zmožnost trajne povezave v simbolnem, ki pa
nikoli ni dokončna, saj s svojim vdorom, s svojo »magmatsko« naravo,
simbolno organizacijo vselej znova destabilizirajo in jo povlečejo v spre-
menljivost.
V takšnem pojmovanju imaginarno ni (kot pri Lacanu) »sekun-
darna« posledica poskusa identifikacije, marveč prvobitni temelj, ki
ga identifikacija šele udejanji v obliki konkretnih imaginarnih smislov.
Zato tudi ne more biti (zgolj) težnja k nedosegljivi nekdanji enotnosti;
9 Cornelius Castoriadis, Imaginary Institution of Society (Cambridge: Polity Press, 1997), 127 idr. Naj na-
redim manjši terminološki zaznamek: pred-stavljati pri Castoriadisu pomeni na novo privesti v bi-
vanje, ne znova privesti v bivanje.
10 Izraz magma smislov dovolj plastično prikazuje osnovno nedoločljivost imaginarnega kot neobliko-
vane in nediferencirana gmote, ki se v posamične predstave in smisle oblikuje šele, ko se podredi de-
lovanju povezave med označevalcem in označencem. Isto, 340–344.
11 Iser, The fictive, 209 isl.
ginarno, drugače kot pri Lacanu, ukoreninjeno v človekovi ustvarjalni
sposobnosti, da v stvari vidi »tisto, kar ni« ali nekaj drugega kot tisto,
kar je: torej v zmožnosti ustvarjanja pred-stav oziroma v izvorni zmo-
žnosti ustvarjanja stvari in odnosov med njimi. Simbolno je prvobitne-
mu neomejenemu toku predstav, ki kažejo in nezamejeno skačejo dru-
ga na drugo, dejavnik zamejevanja, saj predpostavlja zmožnost vzposta-
vitve trajne povezave med dvema pojmoma, v katerem eden pred-stavlja
drugega.9 Pravzaprav predstava v pravem pomenu nastane šele v trenut-
ku zamejitve in prav po zmožnosti, da se daje v zamejitev logiki simbol-
nega, se imaginarno loči od individualnih fantazij, psihoz ali delirija. Ta
zmožnost je po Castoriadisovem mnenju temelj sleherne identifikacije,
ki mobilizira imaginarno. Simbolno vzpostavlja smisel kot predstavno
in odnosno vez med – prej nezamejenimi – podobami, in sicer kot vez
med označencem in označevalcem.
Smisel je osrednja kategorija identifikacijskih procesov, ki jih preko
imaginarnega opisuje Castoriadis. Glede na nezamejenost predstavne-
ga polja v imaginarnem govori o magmi smislov, ki jih od kaosa loči
razpoložljivost za vzpostavitev trajne povezave.10 Pojem imaginarnih
smislov pri njem označuje izbiro (za povezavo) znotraj magme smislov:
njihovo organizacijo. Čeprav Iser opozarja, da bi za označence v mag-
mi mogli reči, da so v modusu ne-obstoja, magma ni prazni, odsotni
označenec; je skupek označencev, ki jih dokončno ne opredeljuje no-
ben kód ali konvencija, čeprav se dajejo v zamejitev simbolni organizaci-
ji. Na ta način, na drugi strani, določeno (organizacijo samo) potegnejo
v vrsto preoblikovanj, saj povzročajo nastanek, razgradnjo in zanikanje
tega istega določenega, ki je v neprestanem stanju spreminjanja.11 Imag-
inarni smisli v sebi nosijo zmožnost trajne povezave v simbolnem, ki pa
nikoli ni dokončna, saj s svojim vdorom, s svojo »magmatsko« naravo,
simbolno organizacijo vselej znova destabilizirajo in jo povlečejo v spre-
menljivost.
V takšnem pojmovanju imaginarno ni (kot pri Lacanu) »sekun-
darna« posledica poskusa identifikacije, marveč prvobitni temelj, ki
ga identifikacija šele udejanji v obliki konkretnih imaginarnih smislov.
Zato tudi ne more biti (zgolj) težnja k nedosegljivi nekdanji enotnosti;
9 Cornelius Castoriadis, Imaginary Institution of Society (Cambridge: Polity Press, 1997), 127 idr. Naj na-
redim manjši terminološki zaznamek: pred-stavljati pri Castoriadisu pomeni na novo privesti v bi-
vanje, ne znova privesti v bivanje.
10 Izraz magma smislov dovolj plastično prikazuje osnovno nedoločljivost imaginarnega kot neobliko-
vane in nediferencirana gmote, ki se v posamične predstave in smisle oblikuje šele, ko se podredi de-
lovanju povezave med označevalcem in označencem. Isto, 340–344.
11 Iser, The fictive, 209 isl.
