Page 29 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 29
kucijska moč
in njena nemoč
Igor Ž. Žagar
Vprašanje, ki se interpretom in komentatorjem Austinovega dela
najpogosteje zastavlja, je, ali je njegovo delo sploh mogoče ime-
ti za filozofijo. Chomsky meni, da bi bil Austin verjetno povsem zadovo-
ljen, če bi ga imeli (le) za lingvista, Austin sam je svoje delo nekoč opre-
delil za »lingvistično fenomenologijo«, Quine pa je njegovo početje po-
imenoval »introspekcijska semantika«.1
Res je, da je Austin filozofijo pojmoval predvsem kot »ropotarnico
vsega, česar druge znanosti niso sprejele, kjer se znajde vse, o čemer ne
vemo, kako bi se ga lotili«, filozofija se po njegovem torej ukvarja »z vse-
mi ostanki, z vsemi problemi, ki ostajajo nerešeni, potem ko smo na njih
preskusili vse metode, znane od drugod«.2 Potemtakem nas ne bi smelo
začuditi, da je tudi njegova teorija performativnosti proizvod tega neko-
liko parazitskega prijema: v obsežni problematiki angleške moralne filo-
zofije – ki je sicer filozofsko oblikovala tudi njega – je naletel na problem,
ki se mu ni zdel ustrezno obdelan – vsekakor pa ne zadovoljivo rešen –,
in tako rekoč mimogrede začrtal povsem novo konceptualno polje.3
Seveda pa nikakor ni naključje, da je bil neustrezno obdelani pro-
blem moralne filozofije prav jezikovne, natančneje, govorne narave. Au-
stina je vseskoz motila abstraktna, posplošujoča in od neposrednega pro-
1 W. V. O. Quine, A Symposium on Austin’s Method, v: Symposium on J. L. Austin, ur. K. T. Fann, Lon-
don 1969, 86–87.
2 J. L. Austin, Performatif – Constatif, v: La Philosophie analytique, Pariz 1962, 292–293.
3 Več o tem bosta zainteresirani bralec in bralka našla v naših spisih Od performativa do govornih dejanj, Lju-
bljana 2009 (http://193.2.222.157/Sifranti/StaticPage.aspx?id=64), 21–38, in Kako obljubiti – kratek
pregled, Problemi–Razprave 19 (1989), št. 1.
in njena nemoč
Igor Ž. Žagar
Vprašanje, ki se interpretom in komentatorjem Austinovega dela
najpogosteje zastavlja, je, ali je njegovo delo sploh mogoče ime-
ti za filozofijo. Chomsky meni, da bi bil Austin verjetno povsem zadovo-
ljen, če bi ga imeli (le) za lingvista, Austin sam je svoje delo nekoč opre-
delil za »lingvistično fenomenologijo«, Quine pa je njegovo početje po-
imenoval »introspekcijska semantika«.1
Res je, da je Austin filozofijo pojmoval predvsem kot »ropotarnico
vsega, česar druge znanosti niso sprejele, kjer se znajde vse, o čemer ne
vemo, kako bi se ga lotili«, filozofija se po njegovem torej ukvarja »z vse-
mi ostanki, z vsemi problemi, ki ostajajo nerešeni, potem ko smo na njih
preskusili vse metode, znane od drugod«.2 Potemtakem nas ne bi smelo
začuditi, da je tudi njegova teorija performativnosti proizvod tega neko-
liko parazitskega prijema: v obsežni problematiki angleške moralne filo-
zofije – ki je sicer filozofsko oblikovala tudi njega – je naletel na problem,
ki se mu ni zdel ustrezno obdelan – vsekakor pa ne zadovoljivo rešen –,
in tako rekoč mimogrede začrtal povsem novo konceptualno polje.3
Seveda pa nikakor ni naključje, da je bil neustrezno obdelani pro-
blem moralne filozofije prav jezikovne, natančneje, govorne narave. Au-
stina je vseskoz motila abstraktna, posplošujoča in od neposrednega pro-
1 W. V. O. Quine, A Symposium on Austin’s Method, v: Symposium on J. L. Austin, ur. K. T. Fann, Lon-
don 1969, 86–87.
2 J. L. Austin, Performatif – Constatif, v: La Philosophie analytique, Pariz 1962, 292–293.
3 Več o tem bosta zainteresirani bralec in bralka našla v naših spisih Od performativa do govornih dejanj, Lju-
bljana 2009 (http://193.2.222.157/Sifranti/StaticPage.aspx?id=64), 21–38, in Kako obljubiti – kratek
pregled, Problemi–Razprave 19 (1989), št. 1.
