Page 121 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 121
argumentacija v jeziku
Na kakšen sklep napeljuje ta izjava: pozitiven, (+) (»Uspelo mu
bo.«), ali negativen, (–) (»Ne bo mu uspelo.«)?2 Prepričan sem, da bi se
vsakdo odločil za pozitiven sklep, saj beseda »delo« implicira, da je v ne-
kaj bil vložen določen trud; in če je v nekaj bil vložen določen trud, po-
tem je to, da bo tistemu, ki se je trudil, uspelo, verjetneje kakor naspro-
tno.
Nasproten sklep (»Ne bo mu uspelo.«) postane splošno sprejemljiv
šele, če ga uvedemo s protivnim veznikom ampak. Na primer:
(2’) Janez je delal. Ampak mu ne bo uspelo.
Ampak uporabljamo zato, da argumentativno pričakovanje in ar-
gumentativno usmeritev odvrnemo od tistega, kar se – glede na tisto,
kar je bilo povedano pred ampak – zdi samoumevno in pričakovano. Če
nam nekdo reče:
(3) Zelo sem zaposlen, ampak to ponudbo bom sprejel.,
bi lahko po prvem delu (»Zelo sem zaposlen«) sklepali na: »Po-
nudbe ne morem sprejeti.« Prav tako bi v primeru:
(4) Pavel je inženir, ampak nič prida.,
najverjetneje sklepali, da se inženir Pavel zna lotiti opravil, za katera je
izučen, če bi izhajali le iz prvega dela argumentativnega niza (»Pavel je
inženir«).
Vloga besede ampak v primeru (2’) je prav opozoriti na druga-
čen razvoj dogodkov, kot ga ponavadi pričakujemo, če je nekdo de-
lal. Zdaj pa si oglejmo ta dva primera:
(5) Janez je malo delal.
in
(5’) Marko je malce delal.
Izkušnje kažejo,3 da obstaja nekakšen konsenz, splošno strinjanje
o tem, koliko sta Janez in Marko delala – namreč bolj malo. Vendar bi
se večina vprašanih na podlagi obeh izjav verjetno odločila, da je de-
lal Marko več (na primer dve uri) kakor Janez (ki je delal denimo le eno
uro).
Skoraj nemogoče je objektivno in nesporno ugotoviti, koliko več
je delal Marko in kakšna je dejanska razlika med malo in malce. In ven-
dar izjavi (5) in (5’) napeljujeta na sklepa, ki sta (argumentativno) na-
sprotno usmerjena:
2 Natančna ubeseditev je seveda stvar rekonstrukcije argumenta. Z drugimi besedami, nikoli ni in
tudi ne more biti »natančna«.
3 Gl. O. Ducrot, Slovenian Lectures: Introduction into Argumentative Semantics, angl. prev. S. McEvoy, Lju-
bljana 2009 (http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=70).
Na kakšen sklep napeljuje ta izjava: pozitiven, (+) (»Uspelo mu
bo.«), ali negativen, (–) (»Ne bo mu uspelo.«)?2 Prepričan sem, da bi se
vsakdo odločil za pozitiven sklep, saj beseda »delo« implicira, da je v ne-
kaj bil vložen določen trud; in če je v nekaj bil vložen določen trud, po-
tem je to, da bo tistemu, ki se je trudil, uspelo, verjetneje kakor naspro-
tno.
Nasproten sklep (»Ne bo mu uspelo.«) postane splošno sprejemljiv
šele, če ga uvedemo s protivnim veznikom ampak. Na primer:
(2’) Janez je delal. Ampak mu ne bo uspelo.
Ampak uporabljamo zato, da argumentativno pričakovanje in ar-
gumentativno usmeritev odvrnemo od tistega, kar se – glede na tisto,
kar je bilo povedano pred ampak – zdi samoumevno in pričakovano. Če
nam nekdo reče:
(3) Zelo sem zaposlen, ampak to ponudbo bom sprejel.,
bi lahko po prvem delu (»Zelo sem zaposlen«) sklepali na: »Po-
nudbe ne morem sprejeti.« Prav tako bi v primeru:
(4) Pavel je inženir, ampak nič prida.,
najverjetneje sklepali, da se inženir Pavel zna lotiti opravil, za katera je
izučen, če bi izhajali le iz prvega dela argumentativnega niza (»Pavel je
inženir«).
Vloga besede ampak v primeru (2’) je prav opozoriti na druga-
čen razvoj dogodkov, kot ga ponavadi pričakujemo, če je nekdo de-
lal. Zdaj pa si oglejmo ta dva primera:
(5) Janez je malo delal.
in
(5’) Marko je malce delal.
Izkušnje kažejo,3 da obstaja nekakšen konsenz, splošno strinjanje
o tem, koliko sta Janez in Marko delala – namreč bolj malo. Vendar bi
se večina vprašanih na podlagi obeh izjav verjetno odločila, da je de-
lal Marko več (na primer dve uri) kakor Janez (ki je delal denimo le eno
uro).
Skoraj nemogoče je objektivno in nesporno ugotoviti, koliko več
je delal Marko in kakšna je dejanska razlika med malo in malce. In ven-
dar izjavi (5) in (5’) napeljujeta na sklepa, ki sta (argumentativno) na-
sprotno usmerjena:
2 Natančna ubeseditev je seveda stvar rekonstrukcije argumenta. Z drugimi besedami, nikoli ni in
tudi ne more biti »natančna«.
3 Gl. O. Ducrot, Slovenian Lectures: Introduction into Argumentative Semantics, angl. prev. S. McEvoy, Lju-
bljana 2009 (http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=70).
