Page 119 - Jernej Habjan (ur.), Diskurz: od filozofije govorice do teorije ideologije, Dissertationes 19
P. 119
umentacija
v jeziku
Esej iz intuitivne
epistemologije
Igor Ž. Žagar
Francoski lingvist Oswald Ducrot že vse od sedemdesetih let prej-
šnjega stoletja razvija novo, drugačno teorijo argumentacije, »te-
orijo argumentacije v jeziku«, s katero raziskuje argumentativni po-
tencial jezika kot sistema. S teorijo argumentacije v jeziku želi poka-
zati, da so v jezik kot sistem že vpisane določene argumentativne lastnosti,
da lahko jezik na nekaterih ravneh argumentira sam po sebi, obenem pa
naši dialoški in interaktivni argumentaciji vsili določene omejitve.
Teorijo argumentacije v jeziku bi lahko povzeli v treh osnovnih,
soodvisnih trditvah:
1. Argumentativno v jeziku prevladuje nad informativnim (oziro-
ma »dejstvenim«).
2. Semantični opis neke izjave je odvisen od (njenih) možnih nada-
ljevanj, ne pa od njenega razmerja do »dejstev«.
3. V argumentativnih nizih (/A/rgument > /S/klep) je semantič-
na vrednost argumenta in sklepa odvisna od njunega medsebojnega raz-
merja.
Naj zgoraj navedene trditve ilustriram s pomočjo nekaj primerov.
Recimo, da nam sogovornik pravi:
(1) Ura je osem.
Je to argument? Le zakaj bi nam želel kdo povedati, da je ura osem?
Zgolj zato, da bi vedeli, koliko je ura? Malo verjetno, razen če smo ga
povprašali po točnem času. Če pa nas točen čas ne zanima in nam kdo
kljub temu pravi (1), kakšen bi utegnil biti njegov namen?
Človek, ki nam je rekel (1), je želel s to izjavo očitno povedati nekaj
povsem drugega. Toda kaj? H kakšnim (diskurzivnim) nadaljeva-
v jeziku
Esej iz intuitivne
epistemologije
Igor Ž. Žagar
Francoski lingvist Oswald Ducrot že vse od sedemdesetih let prej-
šnjega stoletja razvija novo, drugačno teorijo argumentacije, »te-
orijo argumentacije v jeziku«, s katero raziskuje argumentativni po-
tencial jezika kot sistema. S teorijo argumentacije v jeziku želi poka-
zati, da so v jezik kot sistem že vpisane določene argumentativne lastnosti,
da lahko jezik na nekaterih ravneh argumentira sam po sebi, obenem pa
naši dialoški in interaktivni argumentaciji vsili določene omejitve.
Teorijo argumentacije v jeziku bi lahko povzeli v treh osnovnih,
soodvisnih trditvah:
1. Argumentativno v jeziku prevladuje nad informativnim (oziro-
ma »dejstvenim«).
2. Semantični opis neke izjave je odvisen od (njenih) možnih nada-
ljevanj, ne pa od njenega razmerja do »dejstev«.
3. V argumentativnih nizih (/A/rgument > /S/klep) je semantič-
na vrednost argumenta in sklepa odvisna od njunega medsebojnega raz-
merja.
Naj zgoraj navedene trditve ilustriram s pomočjo nekaj primerov.
Recimo, da nam sogovornik pravi:
(1) Ura je osem.
Je to argument? Le zakaj bi nam želel kdo povedati, da je ura osem?
Zgolj zato, da bi vedeli, koliko je ura? Malo verjetno, razen če smo ga
povprašali po točnem času. Če pa nas točen čas ne zanima in nam kdo
kljub temu pravi (1), kakšen bi utegnil biti njegov namen?
Človek, ki nam je rekel (1), je želel s to izjavo očitno povedati nekaj
povsem drugega. Toda kaj? H kakšnim (diskurzivnim) nadaljeva-
