Page 57 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 57
elektualni
habitus v mestu
Refleksivnost in urbanost
Intelektualnost ni in ne more biti samo lastnost intelektualcev, ven-
dar pa je seveda kot atribut vezana na obstoj posebnega statusa posa-
meznikov, ki ga večinoma ne razumemo kot poklic, četudi je veliko po-
klicev povezanih z intelektualnim delom. Ne da bi se pretirano spuščali
v slovarske opredelitve, ki večinoma napotujejo na področji humanisti-
ke in umetnosti, kjer je intelektualnost tradicionalno uokvirjena, in ne
da bi si dovolili zavesti se brezplodnim verbalnim natezanjem o tem, da
intelektualnost sodi tudi k uporabi razuma v naravoslovnih znanostih
in tehniki in še tudi, ne da bi se poglabljali v zgodovino intelektualno-
sti, končno povejmo, da je za temeljno razumevanje intelektualnosti od-
ločilna urbanost. Mesto je v vseh svojih pojavnih oblikah od grškega po-
lisa do globaliziranih metropol in generičnih mest tretjega sveta, kot jih
je poimenoval Koolhaas,1 povsem jasno mogoče opredeliti z Bourdieu-
jevim konceptom družbenega prostora; mesto je specifični prostor, ki ga
družbenost najbolj definira in se v njem materializira tako, da se pravza-
prav izkaže učinkovanje simbolnega v realnem, ki je označeno z arhitek-
turo, z institucijami urbanosti, prometom in dejavnimi manifestacijami
kulture, da seveda o politiki niti ne govorimo. Hkrati pa so mesta realni
ali kar materialni korelati tega, kar s konstrukcijo družbenosti sploh da-
nes označujemo, in to v kondenzirani obliki. Mesto se od ruralnih oko-
1 Koolhaas, Rem. Generično mesto. V: Mestomorfoze. Ljubljana: Založba /*cf.: Sorosov center za sod-
obne umetnosti, 1999, 5–32.
habitus v mestu
Refleksivnost in urbanost
Intelektualnost ni in ne more biti samo lastnost intelektualcev, ven-
dar pa je seveda kot atribut vezana na obstoj posebnega statusa posa-
meznikov, ki ga večinoma ne razumemo kot poklic, četudi je veliko po-
klicev povezanih z intelektualnim delom. Ne da bi se pretirano spuščali
v slovarske opredelitve, ki večinoma napotujejo na področji humanisti-
ke in umetnosti, kjer je intelektualnost tradicionalno uokvirjena, in ne
da bi si dovolili zavesti se brezplodnim verbalnim natezanjem o tem, da
intelektualnost sodi tudi k uporabi razuma v naravoslovnih znanostih
in tehniki in še tudi, ne da bi se poglabljali v zgodovino intelektualno-
sti, končno povejmo, da je za temeljno razumevanje intelektualnosti od-
ločilna urbanost. Mesto je v vseh svojih pojavnih oblikah od grškega po-
lisa do globaliziranih metropol in generičnih mest tretjega sveta, kot jih
je poimenoval Koolhaas,1 povsem jasno mogoče opredeliti z Bourdieu-
jevim konceptom družbenega prostora; mesto je specifični prostor, ki ga
družbenost najbolj definira in se v njem materializira tako, da se pravza-
prav izkaže učinkovanje simbolnega v realnem, ki je označeno z arhitek-
turo, z institucijami urbanosti, prometom in dejavnimi manifestacijami
kulture, da seveda o politiki niti ne govorimo. Hkrati pa so mesta realni
ali kar materialni korelati tega, kar s konstrukcijo družbenosti sploh da-
nes označujemo, in to v kondenzirani obliki. Mesto se od ruralnih oko-
1 Koolhaas, Rem. Generično mesto. V: Mestomorfoze. Ljubljana: Založba /*cf.: Sorosov center za sod-
obne umetnosti, 1999, 5–32.
