Page 53 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 53
Umetnost brez meja?
so: nemški avtomobili, nizozemsko cvetje, ameriški software, francoski
strukturalizem in menda tudi islandski genetski kod. Toda pojem iden-
titete, ki ga je mogoče artikulirati v njegovi izmuzljivosti skorajda tako
kot modni artikel, kot nekaj, kar si subjekt »nadene« tako kot krilo ali
srajco, je lahko rabljen tudi na nevarno drugačne načine. Zdi se, da je
pojem identitete, oropan svoje paradigmatsko fichtejevske sublimnosti
in fiksiran kot domnevno najbolj temeljna kulturna kategorija, vse bolj
rabljen kot protipojem za mobilizacijo proti pluralnosti globalnih inter-
kulturnih vplivov. Politika identitete reprezentira potencial postmoder-
ne hegemonije, ki lahko postane nevarna v nekaterih političnih profilih
kot »simulaker« fašističnih politik. Na srečo pa se zdi, da poudarjanje
fiksiranih identitet, ki nagibajo k izključevanju vsakogar, ki noče ali ne
more biti »vključen«, priklicuje razpršujoče težnje politik razlikovanja.
Hegemonija kot orodje demokracije v gramscijevskem smislu še služi od-
prtosti zakoreninjeni v modernizmu.
so: nemški avtomobili, nizozemsko cvetje, ameriški software, francoski
strukturalizem in menda tudi islandski genetski kod. Toda pojem iden-
titete, ki ga je mogoče artikulirati v njegovi izmuzljivosti skorajda tako
kot modni artikel, kot nekaj, kar si subjekt »nadene« tako kot krilo ali
srajco, je lahko rabljen tudi na nevarno drugačne načine. Zdi se, da je
pojem identitete, oropan svoje paradigmatsko fichtejevske sublimnosti
in fiksiran kot domnevno najbolj temeljna kulturna kategorija, vse bolj
rabljen kot protipojem za mobilizacijo proti pluralnosti globalnih inter-
kulturnih vplivov. Politika identitete reprezentira potencial postmoder-
ne hegemonije, ki lahko postane nevarna v nekaterih političnih profilih
kot »simulaker« fašističnih politik. Na srečo pa se zdi, da poudarjanje
fiksiranih identitet, ki nagibajo k izključevanju vsakogar, ki noče ali ne
more biti »vključen«, priklicuje razpršujoče težnje politik razlikovanja.
Hegemonija kot orodje demokracije v gramscijevskem smislu še služi od-
prtosti zakoreninjeni v modernizmu.