Page 15 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 15
etski
epistemološki
prelom in množična
kultura1
Benjamin in njegov prijatelj Adorno sta
modernistična marksista ...2
Epohalni spis Walterja Benjamina Umetnina v času, ko jo je mogo-
če tehnično reproducirati je šele konec šestdesetih let 20. stol. izsto-
pil iz relativne anonimnosti, na katero je bilo tudi vse ostalo Benjami-
novo delo obsojeno več desetletij. Benjamin je v njem ponudil nova iz-
hodišča za redefiniranje fenomena množične kulture, določil nove ko-
ordinate za razumevanje mesta umetnosti v simbolnem in družbenem
univerzumu, obenem pa je tudi podprl takratna iskanja formul druž-
beno angažirane umetnosti. Čeprav v šestdesetih letih 20. stoletja širo-
ki interes za na novo odkrito Benjaminovo delo ni takojci povzročil ve-
čjega števila monografskih študij o Benjaminu, pa je nesporno doka-
zljiv znaten vpliv Benjaminovega pisanja tako na radikalistična esteti-
ška pojmovanja, kakor tudi na pojmovanja širšega značaja, ki zadeva-
jo, denimo, vprašanja razmerja baze in nadgradnje v teoretskem polju
»zahodnega marksizma«, ali npr. vprašanje razmerja marksizma in psi-
hoanalize, v posebnem oziru pa je Benjaminovo delo proizvedlo pove-
zave med kritično teorijo in nasledki francoskega strukturalizma. Ome-
njeni spis je v okviru tega zanimanja za specifični Benjaminov diskurz,
ne glede na njegovo lapidarnost, kratkost (Benjaminovo delo je sploh
večinoma sestavljeno iz kratkih partikularnih esejev, kritik, nedokonča-
nih fragmentov, ipd.) in, ne nazadnje, ne glede tudi na sorazmerno she-
1 To poglavje je predelano, dopolnjeno in posodobljeno besedilo članka, ki je bil objavljen v reviji Pro-
blemi: Štrajn, Darko. O Benjaminovem pojmu množične kulture. Problemi, Razprave, 1986, 150–
154. V prvotni obliki je besedilo bilo podlaga za habilitacijsko predavanje na oddelku za filozofijo Fi-
lozofske fakultete Univerze v Ljubljani l. 1986.
2 Terry Eagleton: Walter Benjamin, London: Verso, 1981, 175.
epistemološki
prelom in množična
kultura1
Benjamin in njegov prijatelj Adorno sta
modernistična marksista ...2
Epohalni spis Walterja Benjamina Umetnina v času, ko jo je mogo-
če tehnično reproducirati je šele konec šestdesetih let 20. stol. izsto-
pil iz relativne anonimnosti, na katero je bilo tudi vse ostalo Benjami-
novo delo obsojeno več desetletij. Benjamin je v njem ponudil nova iz-
hodišča za redefiniranje fenomena množične kulture, določil nove ko-
ordinate za razumevanje mesta umetnosti v simbolnem in družbenem
univerzumu, obenem pa je tudi podprl takratna iskanja formul druž-
beno angažirane umetnosti. Čeprav v šestdesetih letih 20. stoletja širo-
ki interes za na novo odkrito Benjaminovo delo ni takojci povzročil ve-
čjega števila monografskih študij o Benjaminu, pa je nesporno doka-
zljiv znaten vpliv Benjaminovega pisanja tako na radikalistična esteti-
ška pojmovanja, kakor tudi na pojmovanja širšega značaja, ki zadeva-
jo, denimo, vprašanja razmerja baze in nadgradnje v teoretskem polju
»zahodnega marksizma«, ali npr. vprašanje razmerja marksizma in psi-
hoanalize, v posebnem oziru pa je Benjaminovo delo proizvedlo pove-
zave med kritično teorijo in nasledki francoskega strukturalizma. Ome-
njeni spis je v okviru tega zanimanja za specifični Benjaminov diskurz,
ne glede na njegovo lapidarnost, kratkost (Benjaminovo delo je sploh
večinoma sestavljeno iz kratkih partikularnih esejev, kritik, nedokonča-
nih fragmentov, ipd.) in, ne nazadnje, ne glede tudi na sorazmerno she-
1 To poglavje je predelano, dopolnjeno in posodobljeno besedilo članka, ki je bil objavljen v reviji Pro-
blemi: Štrajn, Darko. O Benjaminovem pojmu množične kulture. Problemi, Razprave, 1986, 150–
154. V prvotni obliki je besedilo bilo podlaga za habilitacijsko predavanje na oddelku za filozofijo Fi-
lozofske fakultete Univerze v Ljubljani l. 1986.
2 Terry Eagleton: Walter Benjamin, London: Verso, 1981, 175.
