Page 10 - Darko Štrajn, Umetnost v realnosti, Dissertationes 18
P. 10
Umetnost v realnosti
enem besedilu, h kateremu se v različnih poglavjih te knjige vedno zno-
va vračamo, in v katerem je pisec opredelil vsedoločujoči fenomen mno-
žične kulture. Ta je danes enako kontekst umetnosti in politike, medi-
jev in ekonomije, vzgoje in izobraževanja, identitete in fašizma, vojne
in konkurence, suženjstva in porabništva, erotike in spet politike, poe-
zije in zgodovine, religije in turizma, oglaševanja in znanosti, reprezen-
tacije in institucije, otroštva in simbolike…, skratka, množična kultu-
ra je družbeni prostor fluidnosti pomena besed in stvari, ki jih dojema-
mo kot realnost. Množična kultura je hkrati družbena shema, v kateri
je umetnost vstopila v realnost, estetsko profilirana percepcija je posta-
la sestavina percepcije nasploh tudi v najbolj »primitivnih« ali celo, kot
bi rekli z Benjaminom, v zloglasnih oblikah. Je hkrati družbena shema
velikanske destrukcije in pravo polje emancipacijskih konfliktov. Teh
tematik se v tej knjigi lotevamo z različnih vidikov in vseskozi interdi-
sciplinarno humanistično, kar se kaže tudi v formi našega razpravljanja.
Čeprav so besedila različnih poglavij v tej knjigi dokaj raznolika, pa jih
združuje skupna tematika, namreč vprašanja umetnosti, estetike, kul-
ture, družbe in realnosti v luči Benjaminovih prelomnih spoznanj, ki
so postavila mejo med obdobji, demistificirala kulturno ideologijo, ki
je uokvirjala realnost razrednega gospostva in začrtala horizont eman-
cipacije.
Posamezna poglavja (razen dveh) so bila prvotno objavljena v obdo-
bju od l. 1981 do l. 2011 v različnih publikacijah, o čemer bralec najde
ustrezna pojasnila v opombah. Pravzaprav so prvotna besedila, ki sem jih
zdaj tudi znatno dodelal, izpopolnil in spremenil – a bolj v smislu spre-
minjanja črke kot duha tekstov – nastajala vzporedno in ob drugih pisa-
njih, ki so bila kar precej časa tudi novinarska, ožje filozofska in, ne na-
zadnje, edukacijska. Pogled nazaj na tri desetletja precej nesistematič-
nega in fragmentarnega ukvarjanja s tematikami, ki so se mi prikazale
kot relevantne prav zaradi prvega srečanja z besedili Walterja Benjami-
na nekoč v sedemdesetih letih, je odkril tako povezanost med nekateri-
mi besedili, da je njihova uvrstitev v knjižno izdajo postala več kot samo
smiselna. Že zaradi »narave« teme, ki izvira iz konteksta po formi fra-
gmentarnih Benjaminovih besedil, bi bilo teoretsko neutemeljeno teži-
ti k »zaokroževanju« ali izčrpni obravnavi tematik. Navsezadnje je o
pomenu, vlogi, smislu in dosegu umetnosti, paradigmatsko utemeljeni
v pojmih estetike kot filozofske discipline, mogoče govoriti takrat, ko je
že ujeta v mreže družbene realnosti, predvsem na načine, ki jih sama su-
gerira. Teoretsko delo je zato branje umetniških gest, ki brez zainteresi-
enem besedilu, h kateremu se v različnih poglavjih te knjige vedno zno-
va vračamo, in v katerem je pisec opredelil vsedoločujoči fenomen mno-
žične kulture. Ta je danes enako kontekst umetnosti in politike, medi-
jev in ekonomije, vzgoje in izobraževanja, identitete in fašizma, vojne
in konkurence, suženjstva in porabništva, erotike in spet politike, poe-
zije in zgodovine, religije in turizma, oglaševanja in znanosti, reprezen-
tacije in institucije, otroštva in simbolike…, skratka, množična kultu-
ra je družbeni prostor fluidnosti pomena besed in stvari, ki jih dojema-
mo kot realnost. Množična kultura je hkrati družbena shema, v kateri
je umetnost vstopila v realnost, estetsko profilirana percepcija je posta-
la sestavina percepcije nasploh tudi v najbolj »primitivnih« ali celo, kot
bi rekli z Benjaminom, v zloglasnih oblikah. Je hkrati družbena shema
velikanske destrukcije in pravo polje emancipacijskih konfliktov. Teh
tematik se v tej knjigi lotevamo z različnih vidikov in vseskozi interdi-
sciplinarno humanistično, kar se kaže tudi v formi našega razpravljanja.
Čeprav so besedila različnih poglavij v tej knjigi dokaj raznolika, pa jih
združuje skupna tematika, namreč vprašanja umetnosti, estetike, kul-
ture, družbe in realnosti v luči Benjaminovih prelomnih spoznanj, ki
so postavila mejo med obdobji, demistificirala kulturno ideologijo, ki
je uokvirjala realnost razrednega gospostva in začrtala horizont eman-
cipacije.
Posamezna poglavja (razen dveh) so bila prvotno objavljena v obdo-
bju od l. 1981 do l. 2011 v različnih publikacijah, o čemer bralec najde
ustrezna pojasnila v opombah. Pravzaprav so prvotna besedila, ki sem jih
zdaj tudi znatno dodelal, izpopolnil in spremenil – a bolj v smislu spre-
minjanja črke kot duha tekstov – nastajala vzporedno in ob drugih pisa-
njih, ki so bila kar precej časa tudi novinarska, ožje filozofska in, ne na-
zadnje, edukacijska. Pogled nazaj na tri desetletja precej nesistematič-
nega in fragmentarnega ukvarjanja s tematikami, ki so se mi prikazale
kot relevantne prav zaradi prvega srečanja z besedili Walterja Benjami-
na nekoč v sedemdesetih letih, je odkril tako povezanost med nekateri-
mi besedili, da je njihova uvrstitev v knjižno izdajo postala več kot samo
smiselna. Že zaradi »narave« teme, ki izvira iz konteksta po formi fra-
gmentarnih Benjaminovih besedil, bi bilo teoretsko neutemeljeno teži-
ti k »zaokroževanju« ali izčrpni obravnavi tematik. Navsezadnje je o
pomenu, vlogi, smislu in dosegu umetnosti, paradigmatsko utemeljeni
v pojmih estetike kot filozofske discipline, mogoče govoriti takrat, ko je
že ujeta v mreže družbene realnosti, predvsem na načine, ki jih sama su-
gerira. Teoretsko delo je zato branje umetniških gest, ki brez zainteresi-
