Page 371 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 371
dni list Republike Slovenije 10.2.12 15:51
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo, socialne zadeve), visoko
olske institucije.
– Pojasnilo: tudentsko telo, njegova sestava ter ovire k dostopu in dokonanju
tudija bo sistematsko spremljano. Na podlagi analiz bo nenehno prilagajan sistem socialnih
transferjev in morebitnih dodatnih spodbud k
tudiju. Visoko
olske institucije bodo oblikovale institucionalne prakse pri sledenju svojim
tudentom. Visoko
olske institucije bodo
razvile podporne servise
tudentom in osebju v smislu oblikovanja kariernih centrov oziroma kariernega in akademskega ter psiholo
kega svetovanja, kakovostne, na standardih
temeljee in mednarodno primerljive knjinine podpore in zagotavljanja
portnih zmogljivosti s primerno kadrovsko podporo.
– Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
46. ukrep: Institucionalno spremljanje ob
tudijskih aktivnosti
– Od leta 2012.
– Odgovornost: visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Tiste ob
tudijske dejavnosti, ki so organizirane prek univerz in drugih visoko
olskih institucij ali so organizirane preko drugih organizacij in prepoznane s strani
visoko
olskih institucij kot relevantne za pridobivanje raznovrstnih kompetenc, lahko institucije zapi
ejo v prilogi k diplomi ter s tem omogoijo pregled vseh institucionalno podprtih
aktivnosti posameznika v transparentni obliki. V prilogo k diplomi se vkljuijo tudi doseki posameznikov na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, umetnostnih
dosekov,
porta in ostalih relevantnih tekmovanjih ter drugi vrhunski doseki. Visoko
olske institucije v te namene ne bodo oblikovale novih storitvenih dejavnosti.
3. NORMATIVI IN STANDARDI
1. Prva stopnja: traja 180 do 240 ECTS
2. Druga stopnja: traja 60 do 120 ECTS
3. Enoviti magistrski
tudiji – samo regulirani poklici EU
4. Tretja stopnja: od 180 do 240 ECTS
5. Redni
tudij traja 60 ECTS na leto, prilagojeno izvajanje oziroma »delni
tudij« traja 30–45 ECTS na leto
6. Standard za posamezne visoko
olske institucije:
a. univerze morajo obsegati vsaj
tiri znanstvena podroja oziroma discipline (FRASCATI) in vsaj pet izobraevalnih podroij (ISCED)
b. univerze morajo vsaj 50% kadra zaposlovati v oblikah rednega delovnega razmerja za veinski dele
c. za strokovne
tudijske programe morajo visoko
olske institucije izkazovati aktivno sodelovanje z gospodarstvom in najmanj 50% kadra, ki pouuje na strokovnih
tudijskih
programih, mora imeti vsaj triletne delovne izku
nje iz »neakademskega« okolja, tj. iz gospodarstva ali negospodarstva
4. PODROJA NACIONALNEGA POMENA
Zagotovljen bo celovit razvoj vseh
tudijskih, znanstvenoraziskovalnih, umetni
kih in strokovnih podroij v slovenskem visoko
olskem prostoru.
V povezavi z RISS bodo prednostna podroja oziroma podroja nacionalnega pomena identificirana na podlagi pobud posameznih delenikov in utemeljena s primerjalnimi
analizami kompetenc na posameznih podrojih. Namesto doloitve prednostnih podroij od-zgoraj-navzdol, kar bi izvedla politika, lahko sicer podprte z izvedenskimi mnenji v
tudijah tehnolo
kega predvidevanja ali mnenji gospodarstva in raziskovalcev, bo razvoj podroij pametne specializacije vzpostavljen kot stalen in odprt proces, ki vkljuuje vse
kljune delenike. Uporaba koncepta specializacije se udejanja prek vejega obsega javnih sredstev na izbranih podrojih.
5. SPREMLJANJE URESNIEVANJA NPV
Za uspe
no doseganje ciljev NPV je treba zagotoviti sprotno spremljanje uresnievanja in izvajanja zadanih ukrepov glede na dogodke in kontekst v prihodnosti.
Zaradi nerazdruljive povezanosti visoko
olskega in raziskovalno-razvojnega prostora bo zagotovljeno skupno spremljanje obeh programskih dokumentov s podroja visokega
olstva ter raziskovalne in inovativne dejavnosti. Neodvisna skupina ekspertov bo skupaj spremljala doseganje postavljenih ciljev in uinkov ter izvajanje ukrepov. Letno bo
podajala poroilo pristojnim svetovalnim telesom Vlade RS za podroja visokega
olstva, znanosti in tehnologije. Po skupni obravnavi bodo telesa poroala Vladi RS o izvajanju
programov in podala predloge dopolnitev oziroma prilagoditev ukrepov za uinkovitej
o izvedbo obeh dokumentov. Vlada RS bo poroilo poslala v obravnavo Dravnemu zboru
vsako drugo leto skupaj s predlogi za ukrepanje. V letu 2015 bo izvedena temeljita ocena NPV 2011–2020, ki bo vkljuevala vrednotenje ukrepov in doseganje ciljnih vrednosti
ter bo podlaga za posodobljen NPV za obdobje 2015–2020, e bo ta potreben.
6. OKVIRNI OBSEG SREDSTEV ZA URESNIEVANJA NPV
V predlogu nacionalnega programa je smiselna navezava na celotno podroje terciarnega izobraevanja, ki ga poleg visoko
olskih institucij tvorijo tudi vi
je strokovne
ole. Pri
finannem delu NPV 2011–2020 se za osnovni cilj postavlja dosei 1,3 % BDP iz proraunskih virov za terciarno izobraevanje in do leta 2020 2,0 % BDP iz proraunskih virov.
Zato so v nadaljevanju prikazana skupna sredstva za terciarno izobraevanje, ki vkljuujejo sredstva za visoko
olsko izobraevanje, vi
je
olsko izobraevanje, transfere
gospodinjstvom s podroja terciarnega izobraevanja,
tudijske pomoi in stro
ke delovanja ministrstva, pristojnega za visoko
olstvo, za to delovno podroje. Natanneje pa so
izpostavljene vrednosti najpomembnej
ih ukrepov nacionalnega programa visokega
olstva.
Prikazane so finanne ocene za visoko
olsko izobraevanje, torej temeljni in razvojni steber, ki izhajata iz 13. ukrepa NPV 2011–2020, ostali zgoraj omenjeni izdatki ter
natannej
i prikaz dodatnih finannih sredstev, ki so poleg temeljnega in razvojnega stebra predvideni pri posameznih ukrepih, to sta 2. in 26. ukrep. Financiranje ostalih ukrepov
se predvideva v razvojnem stebru financiranja ali iz drugih virov.
V tabeli 1 »Ocena sredstev za dosego ciljev Resolucije o nacionalnem programu visokega
olstva« so prikazani podatki o ocenjeni nominalni vrednosti bruto domaega
proizvoda do leta 2015, ter ciljni vrednosti, ki se sledita z nacionalnim programom visokega
olstva, to je dosei 1 % BDP proraunskih sredstev za visoko
olsko izobraevanje(9)
do leta 2015, kar bi po sedanjih ocenah BDP bilo 471.177.483 EUR (v tekoih cenah), ter 2 % BDP proraunskih sredstev za celotne proraunske izdatke za terciarno
izobraevanje do leta 2020, kar bi po sedanjih ocenah BDP v letu 2015 bilo 942.354.967 EUR (v tekoih cenah).
V tabeli 2 »Sredstva za ukrepe, ki zahtevajo dodatno financiranje izven ukrepa 13«, je prikazana dinamika financiranja ukrepov, ki zahtevajo dodatna sredstva ob temeljnem in
razvojnem stebru financiranja, do leta 2015.
Tabela 1 in 2
7. Izvedbeni cilji, nosilci in kazalniki – povzetek
Visoko
olski sistem
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 17 of 28
– Odgovornost: Vlada RS (visoko
olstvo, socialne zadeve), visoko
olske institucije.
– Pojasnilo: tudentsko telo, njegova sestava ter ovire k dostopu in dokonanju
tudija bo sistematsko spremljano. Na podlagi analiz bo nenehno prilagajan sistem socialnih
transferjev in morebitnih dodatnih spodbud k
tudiju. Visoko
olske institucije bodo oblikovale institucionalne prakse pri sledenju svojim
tudentom. Visoko
olske institucije bodo
razvile podporne servise
tudentom in osebju v smislu oblikovanja kariernih centrov oziroma kariernega in akademskega ter psiholo
kega svetovanja, kakovostne, na standardih
temeljee in mednarodno primerljive knjinine podpore in zagotavljanja
portnih zmogljivosti s primerno kadrovsko podporo.
– Financiranje ukrepa: z novim razvojnim delom financiranja.
46. ukrep: Institucionalno spremljanje ob
tudijskih aktivnosti
– Od leta 2012.
– Odgovornost: visoko
olske institucije, NAKVIS.
– Pojasnilo: Tiste ob
tudijske dejavnosti, ki so organizirane prek univerz in drugih visoko
olskih institucij ali so organizirane preko drugih organizacij in prepoznane s strani
visoko
olskih institucij kot relevantne za pridobivanje raznovrstnih kompetenc, lahko institucije zapi
ejo v prilogi k diplomi ter s tem omogoijo pregled vseh institucionalno podprtih
aktivnosti posameznika v transparentni obliki. V prilogo k diplomi se vkljuijo tudi doseki posameznikov na mednarodnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, umetnostnih
dosekov,
porta in ostalih relevantnih tekmovanjih ter drugi vrhunski doseki. Visoko
olske institucije v te namene ne bodo oblikovale novih storitvenih dejavnosti.
3. NORMATIVI IN STANDARDI
1. Prva stopnja: traja 180 do 240 ECTS
2. Druga stopnja: traja 60 do 120 ECTS
3. Enoviti magistrski
tudiji – samo regulirani poklici EU
4. Tretja stopnja: od 180 do 240 ECTS
5. Redni
tudij traja 60 ECTS na leto, prilagojeno izvajanje oziroma »delni
tudij« traja 30–45 ECTS na leto
6. Standard za posamezne visoko
olske institucije:
a. univerze morajo obsegati vsaj
tiri znanstvena podroja oziroma discipline (FRASCATI) in vsaj pet izobraevalnih podroij (ISCED)
b. univerze morajo vsaj 50% kadra zaposlovati v oblikah rednega delovnega razmerja za veinski dele
c. za strokovne
tudijske programe morajo visoko
olske institucije izkazovati aktivno sodelovanje z gospodarstvom in najmanj 50% kadra, ki pouuje na strokovnih
tudijskih
programih, mora imeti vsaj triletne delovne izku
nje iz »neakademskega« okolja, tj. iz gospodarstva ali negospodarstva
4. PODROJA NACIONALNEGA POMENA
Zagotovljen bo celovit razvoj vseh
tudijskih, znanstvenoraziskovalnih, umetni
kih in strokovnih podroij v slovenskem visoko
olskem prostoru.
V povezavi z RISS bodo prednostna podroja oziroma podroja nacionalnega pomena identificirana na podlagi pobud posameznih delenikov in utemeljena s primerjalnimi
analizami kompetenc na posameznih podrojih. Namesto doloitve prednostnih podroij od-zgoraj-navzdol, kar bi izvedla politika, lahko sicer podprte z izvedenskimi mnenji v
tudijah tehnolo
kega predvidevanja ali mnenji gospodarstva in raziskovalcev, bo razvoj podroij pametne specializacije vzpostavljen kot stalen in odprt proces, ki vkljuuje vse
kljune delenike. Uporaba koncepta specializacije se udejanja prek vejega obsega javnih sredstev na izbranih podrojih.
5. SPREMLJANJE URESNIEVANJA NPV
Za uspe
no doseganje ciljev NPV je treba zagotoviti sprotno spremljanje uresnievanja in izvajanja zadanih ukrepov glede na dogodke in kontekst v prihodnosti.
Zaradi nerazdruljive povezanosti visoko
olskega in raziskovalno-razvojnega prostora bo zagotovljeno skupno spremljanje obeh programskih dokumentov s podroja visokega
olstva ter raziskovalne in inovativne dejavnosti. Neodvisna skupina ekspertov bo skupaj spremljala doseganje postavljenih ciljev in uinkov ter izvajanje ukrepov. Letno bo
podajala poroilo pristojnim svetovalnim telesom Vlade RS za podroja visokega
olstva, znanosti in tehnologije. Po skupni obravnavi bodo telesa poroala Vladi RS o izvajanju
programov in podala predloge dopolnitev oziroma prilagoditev ukrepov za uinkovitej
o izvedbo obeh dokumentov. Vlada RS bo poroilo poslala v obravnavo Dravnemu zboru
vsako drugo leto skupaj s predlogi za ukrepanje. V letu 2015 bo izvedena temeljita ocena NPV 2011–2020, ki bo vkljuevala vrednotenje ukrepov in doseganje ciljnih vrednosti
ter bo podlaga za posodobljen NPV za obdobje 2015–2020, e bo ta potreben.
6. OKVIRNI OBSEG SREDSTEV ZA URESNIEVANJA NPV
V predlogu nacionalnega programa je smiselna navezava na celotno podroje terciarnega izobraevanja, ki ga poleg visoko
olskih institucij tvorijo tudi vi
je strokovne
ole. Pri
finannem delu NPV 2011–2020 se za osnovni cilj postavlja dosei 1,3 % BDP iz proraunskih virov za terciarno izobraevanje in do leta 2020 2,0 % BDP iz proraunskih virov.
Zato so v nadaljevanju prikazana skupna sredstva za terciarno izobraevanje, ki vkljuujejo sredstva za visoko
olsko izobraevanje, vi
je
olsko izobraevanje, transfere
gospodinjstvom s podroja terciarnega izobraevanja,
tudijske pomoi in stro
ke delovanja ministrstva, pristojnega za visoko
olstvo, za to delovno podroje. Natanneje pa so
izpostavljene vrednosti najpomembnej
ih ukrepov nacionalnega programa visokega
olstva.
Prikazane so finanne ocene za visoko
olsko izobraevanje, torej temeljni in razvojni steber, ki izhajata iz 13. ukrepa NPV 2011–2020, ostali zgoraj omenjeni izdatki ter
natannej
i prikaz dodatnih finannih sredstev, ki so poleg temeljnega in razvojnega stebra predvideni pri posameznih ukrepih, to sta 2. in 26. ukrep. Financiranje ostalih ukrepov
se predvideva v razvojnem stebru financiranja ali iz drugih virov.
V tabeli 1 »Ocena sredstev za dosego ciljev Resolucije o nacionalnem programu visokega
olstva« so prikazani podatki o ocenjeni nominalni vrednosti bruto domaega
proizvoda do leta 2015, ter ciljni vrednosti, ki se sledita z nacionalnim programom visokega
olstva, to je dosei 1 % BDP proraunskih sredstev za visoko
olsko izobraevanje(9)
do leta 2015, kar bi po sedanjih ocenah BDP bilo 471.177.483 EUR (v tekoih cenah), ter 2 % BDP proraunskih sredstev za celotne proraunske izdatke za terciarno
izobraevanje do leta 2020, kar bi po sedanjih ocenah BDP v letu 2015 bilo 942.354.967 EUR (v tekoih cenah).
V tabeli 2 »Sredstva za ukrepe, ki zahtevajo dodatno financiranje izven ukrepa 13«, je prikazana dinamika financiranja ukrepov, ki zahtevajo dodatna sredstva ob temeljnem in
razvojnem stebru financiranja, do leta 2015.
Tabela 1 in 2
7. Izvedbeni cilji, nosilci in kazalniki – povzetek
Visoko
olski sistem
http://www.uradni-list.si/1/content?id=103885 Page 17 of 28
