Page 331 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 331
politiko. Pomembno pa se mi zdi, da se projekt od ideje
naprej kontinuirano spodbuja, saj le tako lahko iz njega kaj
nastane. Vsekakor drži, da tako visokoleteče napovedi v Slo-
veniji še nismo imeli ...
S čem bi jo, po vašem mnenju, lahko še podkrepili? Samo
z bistveno večjim proračunskim deležem ali še s čem drugim?
Je prava izbira že napovedana slovenska pisarna v original-
ni Silicijevi dolini?
To je lahko dobro izhodišče za nekoga, ki igra golf, ker
je tam veliko igrišč. Lahko pa je to tudi dobro izhodišče za
oblikovanje projekta. V primeru, da gre za prvo, je škoda de-
narja. Domnevamo pa, da gre za drugo in zato to podpira-
mo. Ni pa to samo vprašanje denarja. Gre za to, če bomo
znali te ukrepe ustrezno vključiti v naš strateški razvojni
program in če bo ta dovolj stvaren in natančen. V primeru,
da nam bi to uspelo, bi bil to res velik uspeh.
Premier in minister Golobič sta večkrat ponovila, da bo
letošnje leto odločilno in sicer v tem smislu, da se bo Slovenija
z ustreznimi razvojnimi odločitvami bodisi pridružila elitni
skupini najhitreje razvijajočih se evropskih držav bodisi zao-
stala v družbi premalo prodornih držav. Tudi vi menite tako
ali se vam zdi takšna napoved preveč dramatična?
Ne zdi se mi dramatična, temveč odraz spoznanja, da
Slovenija ne more večno ostati zgolj zasledovalka razvitih
evropskih držav, ampak se moramo končno odločiti, ali
bomo sledili lizbonski strategiji.
A saj ne gre za lizbonsko strategijo. V njeno realnost so že
podvomili mnogi evropski politiki, tudi naš premier. Zdaj gre
za samostojno pobudo skupine držav, ki bi naj se jim pridru-
žila tudi Slovenija.
Že, vendar jaz nikakor ne bi kar tako zavrgel lizbon-
ske strategije. Vsaj ne v tistem delu, kjer navaja, kakšen de-
lež BDP naj gre za znanost in razvoj. Ta ne bo nikoli padel.
Te obveze ne izpolnjujejo samo v Skandinaviji, temveč tudi
naprej kontinuirano spodbuja, saj le tako lahko iz njega kaj
nastane. Vsekakor drži, da tako visokoleteče napovedi v Slo-
veniji še nismo imeli ...
S čem bi jo, po vašem mnenju, lahko še podkrepili? Samo
z bistveno večjim proračunskim deležem ali še s čem drugim?
Je prava izbira že napovedana slovenska pisarna v original-
ni Silicijevi dolini?
To je lahko dobro izhodišče za nekoga, ki igra golf, ker
je tam veliko igrišč. Lahko pa je to tudi dobro izhodišče za
oblikovanje projekta. V primeru, da gre za prvo, je škoda de-
narja. Domnevamo pa, da gre za drugo in zato to podpira-
mo. Ni pa to samo vprašanje denarja. Gre za to, če bomo
znali te ukrepe ustrezno vključiti v naš strateški razvojni
program in če bo ta dovolj stvaren in natančen. V primeru,
da nam bi to uspelo, bi bil to res velik uspeh.
Premier in minister Golobič sta večkrat ponovila, da bo
letošnje leto odločilno in sicer v tem smislu, da se bo Slovenija
z ustreznimi razvojnimi odločitvami bodisi pridružila elitni
skupini najhitreje razvijajočih se evropskih držav bodisi zao-
stala v družbi premalo prodornih držav. Tudi vi menite tako
ali se vam zdi takšna napoved preveč dramatična?
Ne zdi se mi dramatična, temveč odraz spoznanja, da
Slovenija ne more večno ostati zgolj zasledovalka razvitih
evropskih držav, ampak se moramo končno odločiti, ali
bomo sledili lizbonski strategiji.
A saj ne gre za lizbonsko strategijo. V njeno realnost so že
podvomili mnogi evropski politiki, tudi naš premier. Zdaj gre
za samostojno pobudo skupine držav, ki bi naj se jim pridru-
žila tudi Slovenija.
Že, vendar jaz nikakor ne bi kar tako zavrgel lizbon-
ske strategije. Vsaj ne v tistem delu, kjer navaja, kakšen de-
lež BDP naj gre za znanost in razvoj. Ta ne bo nikoli padel.
Te obveze ne izpolnjujejo samo v Skandinaviji, temveč tudi
