Page 311 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 311
najbolj razvpit razvojni sklad, imenovan Koržetov sklad.
Ker je razpadla Jugoslavija, je razpadlo tudi tržišče, zato je
bilo vedno več podjetij v težavah in so kar po tekočem tra-
ku padala v objem Koržetovega sklada. Ta je najprej odpu-
stil vse moteče inženirske in tehnične kadre, češ da so stro-
ški, in pričel zapirati razvojne oddelke po tovarnah. To »ra-
boto« so pričela posnemati tudi druga podjetja v državi, do-
kler se dokončno niso znebila najbolj potrebnih strokovnja-
kov, češ da so zajedalci. V podjetjih ni bilo več tehničnih
nadzorov, novih tehnologij, novih proizvodov, niti denarja
za nabavo in zamenjavo dotrajane tehnološke opreme.
Nastala je panika in »koržetovci« so pričeli prodajati
tujcem za male denarje kar cela podjetja in obrate, začeli so
razgrajevati »mastodonte« in zapirati tovarne, delavce pa
odpuščati. Mnogo tujcev je kupilo tovarne in jih takoj za-
prlo, saj so se s tem rešili konkurence. Ker v gospodarstvu
ni bilo več dovolj strokovnih in usposobljenih kadrov, ki bi
znali najti proizvode in tržišča, se je začelo gospodarstvo
razkrajati. Država je začela reševati problematiko nezapo-
slenosti z množičnim upokojevanjem, namesto da bi spod-
bujala razvoj novih gospodarskih subjektov. Delno se je go-
spodarstvo reševalo z gradnjo cestnega križa in ogromnih
veleblagovnic ter z nizkimi plačami, kar je začasno ustavilo
poslabšanje gospodarske situacije.
Ker je država rabila denar za pokrivanje proračunskega
primanjkljaja in obresti, je začela prodajati tudi del pravkar
sanirane NLB, SKB, Lek, SIJ in kar še nekaj uspešnih pod-
jetij. Upamo, da se to ne bo nadaljevalo!
Končno pa je nastopila še »tajkunizacija« , ko so razni
veljaki z žegnom raznih političnih opcij dobili v odkup ve-
lika podjetja brez lastnega denarja in se tako okoristili z la-
stnino, ki je niso pridobili z lastnim delom in kapitalom. Po
nastopu globalne krize pada zdaj tajkun za tajkunom, stro-
ške pa bomo zagotovo nosili davkoplačevalci namesto tistih,
Ker je razpadla Jugoslavija, je razpadlo tudi tržišče, zato je
bilo vedno več podjetij v težavah in so kar po tekočem tra-
ku padala v objem Koržetovega sklada. Ta je najprej odpu-
stil vse moteče inženirske in tehnične kadre, češ da so stro-
ški, in pričel zapirati razvojne oddelke po tovarnah. To »ra-
boto« so pričela posnemati tudi druga podjetja v državi, do-
kler se dokončno niso znebila najbolj potrebnih strokovnja-
kov, češ da so zajedalci. V podjetjih ni bilo več tehničnih
nadzorov, novih tehnologij, novih proizvodov, niti denarja
za nabavo in zamenjavo dotrajane tehnološke opreme.
Nastala je panika in »koržetovci« so pričeli prodajati
tujcem za male denarje kar cela podjetja in obrate, začeli so
razgrajevati »mastodonte« in zapirati tovarne, delavce pa
odpuščati. Mnogo tujcev je kupilo tovarne in jih takoj za-
prlo, saj so se s tem rešili konkurence. Ker v gospodarstvu
ni bilo več dovolj strokovnih in usposobljenih kadrov, ki bi
znali najti proizvode in tržišča, se je začelo gospodarstvo
razkrajati. Država je začela reševati problematiko nezapo-
slenosti z množičnim upokojevanjem, namesto da bi spod-
bujala razvoj novih gospodarskih subjektov. Delno se je go-
spodarstvo reševalo z gradnjo cestnega križa in ogromnih
veleblagovnic ter z nizkimi plačami, kar je začasno ustavilo
poslabšanje gospodarske situacije.
Ker je država rabila denar za pokrivanje proračunskega
primanjkljaja in obresti, je začela prodajati tudi del pravkar
sanirane NLB, SKB, Lek, SIJ in kar še nekaj uspešnih pod-
jetij. Upamo, da se to ne bo nadaljevalo!
Končno pa je nastopila še »tajkunizacija« , ko so razni
veljaki z žegnom raznih političnih opcij dobili v odkup ve-
lika podjetja brez lastnega denarja in se tako okoristili z la-
stnino, ki je niso pridobili z lastnim delom in kapitalom. Po
nastopu globalne krize pada zdaj tajkun za tajkunom, stro-
ške pa bomo zagotovo nosili davkoplačevalci namesto tistih,
