Page 310 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 310
je, misleč v svoji naivnosti in neznanju, da lahko delajo
brez njih, saj ti tako ali tako nič ne znajo, saj jih je nastavila
partija. Pozabili pa so, da so prav ti kadri postavili na noge
vse gospodarske zmogljivosti po drugi svetovni vojni sami,
brez kakršne koli večje pomoči države. Verjetno niso vedeli
niti tega, da smo imeli pred vojno zelo malo tovarn in da je
bila večina kmetijskih posestev pod hipoteko, torej praktič-
no v Sloveniji nismo imeli več pravih lastnikov, Slovencev.
To moreče stanje našega takratnega gospodarstva je rešila
vojna in po vojni nov, pravičnejši družbeni sistem.
Vzporedno z menjavami vodilnih delavcev pa se je priče-
la še »privatizacija«, ki je dodobra pretresla našo slovensko
družbeno bit. Namesto da bi to opravili umno in počasne-
je, se je to delalo kar po dolgem in počez, ne da bi se razmi-
slilo, kako je nastajala ta »družbena lastnina«, ki je po tol-
mačenju dveh avstrijskih profesorjev dejansko bila zadružna
lastnina in bi jo bilo treba drugače lastniniti kot je bila la-
stninjena. Najbližji temu mnenju je bil predlog člana teda-
nje SDZ in direktorja Belinke magistra ing.Marjana Cerar-
ja, ki je predlagal, naj se ne hiti s privatizacijo, tedanje dela-
vske svete naj se preuredi v nekakšne nadzorne organe in po
temeljitih analizah našega gospodarstva končno najde pra-
vo pot do pravične privatizacije!
Prva privatizacija je bil »pravičen« odkup stanovanj po
Jazbinškovem zakonu, ki je kot prvi zelo osiromašil do ta-
krat družbena, kasneje državna oz. podržavljena podjetja.
Nič manj ni države osiromašila vrnitev zemlje in z našim
denarjem obnovljenih objektov RKC ter nekaterim potom-
cem bivših veleposestnikov, ki so s sumljivimi potrdili o dr-
žavljanstvu na zelo lahek način prišli do premoženja. Bilo je
še mnogo drugih ekscesov, ki so bili obravnavani v dnevnem
tisku, pa se ni nič ukrepalo!
V skladu s privatizacijskimi zakoni so bili ustanovljeni
razni skladi, ki naj bi bdeli nad privatizacijami. Med temi je
brez njih, saj ti tako ali tako nič ne znajo, saj jih je nastavila
partija. Pozabili pa so, da so prav ti kadri postavili na noge
vse gospodarske zmogljivosti po drugi svetovni vojni sami,
brez kakršne koli večje pomoči države. Verjetno niso vedeli
niti tega, da smo imeli pred vojno zelo malo tovarn in da je
bila večina kmetijskih posestev pod hipoteko, torej praktič-
no v Sloveniji nismo imeli več pravih lastnikov, Slovencev.
To moreče stanje našega takratnega gospodarstva je rešila
vojna in po vojni nov, pravičnejši družbeni sistem.
Vzporedno z menjavami vodilnih delavcev pa se je priče-
la še »privatizacija«, ki je dodobra pretresla našo slovensko
družbeno bit. Namesto da bi to opravili umno in počasne-
je, se je to delalo kar po dolgem in počez, ne da bi se razmi-
slilo, kako je nastajala ta »družbena lastnina«, ki je po tol-
mačenju dveh avstrijskih profesorjev dejansko bila zadružna
lastnina in bi jo bilo treba drugače lastniniti kot je bila la-
stninjena. Najbližji temu mnenju je bil predlog člana teda-
nje SDZ in direktorja Belinke magistra ing.Marjana Cerar-
ja, ki je predlagal, naj se ne hiti s privatizacijo, tedanje dela-
vske svete naj se preuredi v nekakšne nadzorne organe in po
temeljitih analizah našega gospodarstva končno najde pra-
vo pot do pravične privatizacije!
Prva privatizacija je bil »pravičen« odkup stanovanj po
Jazbinškovem zakonu, ki je kot prvi zelo osiromašil do ta-
krat družbena, kasneje državna oz. podržavljena podjetja.
Nič manj ni države osiromašila vrnitev zemlje in z našim
denarjem obnovljenih objektov RKC ter nekaterim potom-
cem bivših veleposestnikov, ki so s sumljivimi potrdili o dr-
žavljanstvu na zelo lahek način prišli do premoženja. Bilo je
še mnogo drugih ekscesov, ki so bili obravnavani v dnevnem
tisku, pa se ni nič ukrepalo!
V skladu s privatizacijskimi zakoni so bili ustanovljeni
razni skladi, ki naj bi bdeli nad privatizacijami. Med temi je
