Page 23 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 23
predlogu NRIP (in tudi po izhodiščih za program za visoko šolstvo) bodo delavci in
delavke na javnih ustanovah izgubili varstvo »javnega uslužbenca« in se sami pogajali z
delodajalci o delovnih pogojih in plačah. Redki posamezniki, ki so po bibliometriji za-
sebnega severnoameriškega podjetja Thompson Reuters menda »odlični znanstveniki«,
bodo dobili večje plače, večina pa se bo borila za delovna mesta, kakršna ponuja Univer-
za na Primorskem.
Kaj išče gospodarstvo v znanosti?
Po predlogih NRIP naj bi se okrepila vloga znanstvenikov-menedžerjev. Stopili bodo
na čelo raziskovalnih institucij kot »korporacij«, ki jim bo država zagotovila »večjo sta-
bilnost v financiranju« in »avtonomijo«, s tem da se ne bo vtikala v notranjo distribucijo
sredstev. Novi šefi bodo imeli proste roke pri razdeljevanju sredstev in pri sklepanju delov-
nih pogodb z zaposlenimi. Ena prvih zahtev KOsRIS-a, združenja raziskovalnih inštitu-
tov, ki jih zastopajo njihovi direktorji, je bila povečanje plač direktorjev, kar kaže na njiho-
vo odgovornost do vseh zaposlenih. Z liberalizacijo trga dela bodo nastale velike socialne
razlike med znanstveniki-menedžerji in prekariatom, med privilegiji enih in eksistenčni-
mi stiskami drugih, s čimer se bomo samo še oddaljevali od družbe znanja in visokoteh-
nološkega gospodarstva.
Nekateri člani in članice Sveta za znanost in tehnologijo so v interni izmenjavi mnenj
napovedali apokalipso (»krvavo Slovenijo«) spričo gospodarske krize, če država ne bo iz-
polnila vseh zahtev »gospodarstvenikov« (menedžerjev in kapitalistov). To naj bi pred-
vsem pomenilo ukinjanje temeljnih znanstveno-raziskovalnih programov, liberalizacijo
trga dela in podreditev vseh virov za »razvojne aktivnosti v gospodarstvu«. Svet je s tem do-
kumentom ugodil skoraj vsem njihovim zahtevam. Na napoved si upam odgovoriti z dru-
go napovedjo: da bo javni denar za znanost in visoko šolstvo, ki ga bo država privarčevala
na račun znanosti in univerze, končal v privatnih žepih lastnikov podjetij.
delavke na javnih ustanovah izgubili varstvo »javnega uslužbenca« in se sami pogajali z
delodajalci o delovnih pogojih in plačah. Redki posamezniki, ki so po bibliometriji za-
sebnega severnoameriškega podjetja Thompson Reuters menda »odlični znanstveniki«,
bodo dobili večje plače, večina pa se bo borila za delovna mesta, kakršna ponuja Univer-
za na Primorskem.
Kaj išče gospodarstvo v znanosti?
Po predlogih NRIP naj bi se okrepila vloga znanstvenikov-menedžerjev. Stopili bodo
na čelo raziskovalnih institucij kot »korporacij«, ki jim bo država zagotovila »večjo sta-
bilnost v financiranju« in »avtonomijo«, s tem da se ne bo vtikala v notranjo distribucijo
sredstev. Novi šefi bodo imeli proste roke pri razdeljevanju sredstev in pri sklepanju delov-
nih pogodb z zaposlenimi. Ena prvih zahtev KOsRIS-a, združenja raziskovalnih inštitu-
tov, ki jih zastopajo njihovi direktorji, je bila povečanje plač direktorjev, kar kaže na njiho-
vo odgovornost do vseh zaposlenih. Z liberalizacijo trga dela bodo nastale velike socialne
razlike med znanstveniki-menedžerji in prekariatom, med privilegiji enih in eksistenčni-
mi stiskami drugih, s čimer se bomo samo še oddaljevali od družbe znanja in visokoteh-
nološkega gospodarstva.
Nekateri člani in članice Sveta za znanost in tehnologijo so v interni izmenjavi mnenj
napovedali apokalipso (»krvavo Slovenijo«) spričo gospodarske krize, če država ne bo iz-
polnila vseh zahtev »gospodarstvenikov« (menedžerjev in kapitalistov). To naj bi pred-
vsem pomenilo ukinjanje temeljnih znanstveno-raziskovalnih programov, liberalizacijo
trga dela in podreditev vseh virov za »razvojne aktivnosti v gospodarstvu«. Svet je s tem do-
kumentom ugodil skoraj vsem njihovim zahtevam. Na napoved si upam odgovoriti z dru-
go napovedjo: da bo javni denar za znanost in visoko šolstvo, ki ga bo država privarčevala
na račun znanosti in univerze, končal v privatnih žepih lastnikov podjetij.
