Page 22 - Igor Ž. Žagar in Anej Korsika (ur.), (Pre)drzna Slovenija, Digitalna knjižnica, Documenta 4
P. 22
Pozdrav akademskemu prekariatu
Svet za znanost in tehnologijo ni opazil znanstvenega balona in nezadovoljstva, hkrati
pa namerava vpeljati radikalno reformo javnih raziskovalnih institucij. Na eni strani pre-
dlaga »izključitev RRI /raziskovalne, razvojne in inovacijske/ dejavnosti iz sedaj veljavne-
ga zakona o javnih uslužbencih«, na drugi strani pa zahteva »spremembo v nadzoru, vo-
denju in organizaciji poslovanja« v javnih raziskovalnih organizacijah. Svet torej uvaja ne-
koliko omiljeno različico »korporacijskega upravljanja«, ki so ga omenjali že med pripra-
vami dokumenta. Preprosto povedano: vodilna administrativna telesa inštitutov bodo v
prihodnosti dobila pravico, da po svojih preudarkih upravljajo s »človeškimi viri«, razpo-
rejajo denar, zaposlujejo in odpuščajo raziskovalce in profesorje. Ko Zakon o javnih usluž-
bencih ne bo več varoval raziskovalcev in učiteljev, bodo imeli »znanstveniki«-menedžer-
ji proste roke pri sklepanju delovnih razmerij s kolegi in kolegicami. Kaj lahko ti od njih
pričakujejo, lahko že zdaj vidimo pri »nevarovani« (prekarni in fleksibilni) delovni sili,
ki je vse številčnejša med znanstveniki in visokošolskimi učitelji. Naj to ponazorim s kon-
kretnim primerom.
Mediji zadnje dni poročajo o odpuščanju na Univerzi na Primorskem kot o še enem
izmed skorajda običajnih »stečajnih« škandalov. Skupaj naj bi univerza iz finančnih ra-
zlogov odpustila 46 pedagoških delavcev, med katerimi začuda prevladujejo tisti, ki so bili
kritični do univerze. Osupljiva pa so uradna pojasnila, v katerih dekanja Fakultete za hu-
manistične študije dr. Vesna Mikolič pravi, da so imeli s pogodbami o avtorskem delu ali s
podjemnimi pogodbami zaposlenih 21 sodelavcev, katerih strošek je za fakulteto predsta-
vljal 2,6 FTE. Kratica pomeni full time equivalent ali »polna zaposlitev«, iz česar lahko
izračunamo, da je vsak sodelavec dobil povprečno plačilo 546 evrov bruto na mesec. Prav-
zaprav je patetično, da se odpuščeni sploh borijo za ohranitev »delovnih mest«, ki niso
vredna človeškega dostojanstva.
V istem primeru so zanimiva zvita navodila rektorja dr. Rada Bohinca, da naj se »v
študijski proces« vključi mlade raziskovalce. Glede na kontekst je rektor verjetno meril na
»pedagoški proces«, ki naj ga mladi raziskovalci opravljajo namesto odpuščenih profe-
sorjev. To pa je preprosto v nasprotju s pravilnikom ARRS. Alma mater studiorum se ne
sramuje, kot vidimo, nobenih sredstev za eksploatacijo »svojih otrok«, zaradi česar ima
družba dvojno škodo: ljudje se ne morejo primerno usposobiti za »vrhunske znanstveni-
ke« in kvaliteta univerzitetnega izobraževanja nezadržno pada. Žal je ravnanje Univerze
na Primorskem le primer, ki je prišel v javnost med mnogimi zamolčanimi primeri na dru-
gih univerzah, visokih šolah in raziskovalnih organizacijah.
Svet za znanost in tehnologijo ni opazil znanstvenega balona in nezadovoljstva, hkrati
pa namerava vpeljati radikalno reformo javnih raziskovalnih institucij. Na eni strani pre-
dlaga »izključitev RRI /raziskovalne, razvojne in inovacijske/ dejavnosti iz sedaj veljavne-
ga zakona o javnih uslužbencih«, na drugi strani pa zahteva »spremembo v nadzoru, vo-
denju in organizaciji poslovanja« v javnih raziskovalnih organizacijah. Svet torej uvaja ne-
koliko omiljeno različico »korporacijskega upravljanja«, ki so ga omenjali že med pripra-
vami dokumenta. Preprosto povedano: vodilna administrativna telesa inštitutov bodo v
prihodnosti dobila pravico, da po svojih preudarkih upravljajo s »človeškimi viri«, razpo-
rejajo denar, zaposlujejo in odpuščajo raziskovalce in profesorje. Ko Zakon o javnih usluž-
bencih ne bo več varoval raziskovalcev in učiteljev, bodo imeli »znanstveniki«-menedžer-
ji proste roke pri sklepanju delovnih razmerij s kolegi in kolegicami. Kaj lahko ti od njih
pričakujejo, lahko že zdaj vidimo pri »nevarovani« (prekarni in fleksibilni) delovni sili,
ki je vse številčnejša med znanstveniki in visokošolskimi učitelji. Naj to ponazorim s kon-
kretnim primerom.
Mediji zadnje dni poročajo o odpuščanju na Univerzi na Primorskem kot o še enem
izmed skorajda običajnih »stečajnih« škandalov. Skupaj naj bi univerza iz finančnih ra-
zlogov odpustila 46 pedagoških delavcev, med katerimi začuda prevladujejo tisti, ki so bili
kritični do univerze. Osupljiva pa so uradna pojasnila, v katerih dekanja Fakultete za hu-
manistične študije dr. Vesna Mikolič pravi, da so imeli s pogodbami o avtorskem delu ali s
podjemnimi pogodbami zaposlenih 21 sodelavcev, katerih strošek je za fakulteto predsta-
vljal 2,6 FTE. Kratica pomeni full time equivalent ali »polna zaposlitev«, iz česar lahko
izračunamo, da je vsak sodelavec dobil povprečno plačilo 546 evrov bruto na mesec. Prav-
zaprav je patetično, da se odpuščeni sploh borijo za ohranitev »delovnih mest«, ki niso
vredna človeškega dostojanstva.
V istem primeru so zanimiva zvita navodila rektorja dr. Rada Bohinca, da naj se »v
študijski proces« vključi mlade raziskovalce. Glede na kontekst je rektor verjetno meril na
»pedagoški proces«, ki naj ga mladi raziskovalci opravljajo namesto odpuščenih profe-
sorjev. To pa je preprosto v nasprotju s pravilnikom ARRS. Alma mater studiorum se ne
sramuje, kot vidimo, nobenih sredstev za eksploatacijo »svojih otrok«, zaradi česar ima
družba dvojno škodo: ljudje se ne morejo primerno usposobiti za »vrhunske znanstveni-
ke« in kvaliteta univerzitetnega izobraževanja nezadržno pada. Žal je ravnanje Univerze
na Primorskem le primer, ki je prišel v javnost med mnogimi zamolčanimi primeri na dru-
gih univerzah, visokih šolah in raziskovalnih organizacijah.
